Superman je bil eden mojih top filmov, kar sem jih gledal v otroštvu. Chris Reeve (RIP) pa itak car. Popolni zadetek je film dosegel z njim. Tip je v tem filmu izžareval svoj šarm že s samim pogledom, ne le s telesnimi kretnjami in vokalom. Ni čudno, da je ženskam cvetelo med nogami.. Današnje generacije sploh ne vedo, da je ravno Reeve bil tisti prvi pravi Superman, saj je vmes potonil v pozabo. Posebej po neljubi telesni hibi, ki ga je doletela po padcu s konja. Ironično - Supermen je takrat umrl. Za vedno! Čeravno je posnel kar nekaj uspešnih filmov na vozičku. A življenjskem liku se ni več približal..

Režija: Bryan Singer

Leto 2006. Dvajset let po zadnji Reeveovi različici se je Superman znova vrnil na platna. Tokrat brez njega, a z novim glavnim junakom, ki pa mu ne more biti kos. Ne zgleda niti pol tolika grmada od človeka. Niti nima tistega v sebi, kar je nosil Reeve. Čeprav v nekih grobih nijansah v polprofilih morda spominja nanj. A nekaj sto tisoč svetlobnih let narazen. Fant pač ne daje občutka in ne izžareva prepotrebne karizme, da igra najprej Reeva šele kasneje pa Supermana. Ne, Hollywoodu ni ratalo. Kot jim v zadnjem času ne ratuje najbolje v rimejkih starih uspešnic. Kot tudi ne sami zgodbi. Sposoditi so si morali precej gradiva iz predhodnikov, čeprav z njimi ne želijo imeti dosti skupnega. Od glasbene podlage do.. Celo Marlona Branda (!!!!) Napovedovali so zgodbo, ki bo polna romantike, akcije in še marsičesa kar predhodniki niso imeli. Pa na koncu nismo doživeli ničesar od napovedi. No, morda tistega “kar predhodniki niso imeli”. Filmčič lahko mimogrede uvrstite v nesolidno b produkcijo raznoraznih serijalov Lois & Clarka, Brandon Routh pa bi tudi lahko prej igral Superboya kot pa lika iz filma, dasiravno je koštal okoli 200 mio ameriških zelencev.

V zgodbi niti enkrat ne začutite tistega pravega ljubezenskega dvokotnika (beri: trikotnika), med Lois-Clarkom=Supermanom, kar je glavna bit celotnega filma. Lois, ki vizuelno spominja na našo Severino, ga niti enkrat ne pogleda, kot je to znala Margot Kidder. Ni tiste prave iskrice. Zgoda je slaba, nič se namreč ne zgodi, nepovezana. Brez repa in glave. Ves film čakamo Godota … ki ga ni. Še Kevin Spacey, ne da tistega pravega, na trenutke izredno duhovitega, Lexu Luthorju. Gene Hackman si da oskarjevca v hlačni žep. Spacey pač ne izgleda kot negativec. Hackmanu je bila vloga pisana na kožo. Luthor niti za trenutek ne izgleda tisti pravi negativec, ki ga želimo mi pred zasloni oz pod platnom lastnoročno premikastiti. Ne zna ga odigrati. Niti mu ne dodajo vsaj dveh strupeno seksi mladenk ob bok. Ko pa se na gorečem in padajočem se letalu znajde še Nikita, pa je zgodba usojena na popolni propad.

Žalostno, da bomo videli še kakšno nadaljevanje fantastičnega stripovskega seriala, saj v tem petem, ki ga Hollywood sicer tretira kot tretji, delu Superman oz Clark Kent spozna (oz Lois mu na smrtni postelji prizna) svojega sina. Ki ima, prav ste uganili, tudi nadnaravne sposobnosti.

Ocena: 5/10