marko pigac - spletna domačija

Z Nikolo Zorićem, klavijaturistom Riblje čorbe, sva v soboto vrgla debato o Turbo folku. Zanimivo. V Srbiji Turbo folk postaja passe, pri nas se še uveljavlja in počasi prehaja v špico. Poslušajo ga vsi. Dasiravno je prvi slovenski turbo folk bend, Agropop oral ledino že v času kraljice te zvrsti Lepe Brene (Fahrete Jahić). Turbo folk je instant glasba, ki je značilna za področje Balkana (beri: ex Juge). Neke vrste zabavna glasba, ki vleče paralelo med popom in primesmi etna in folka. Prva nosilka je bila Vesna Zmijanac (čeprav bi lahko idejni oče bil že sam Goran Bregović osebno) ime pa ji je dal sam Rambo Amadeus Svetski Mega Car. Kakopak iz čiste zajebancije, ki se je sprevrgla v čisto resnico in kruto realnost. Razcvet je Turbo folk dosegel v začetku 90ih, ko je Miloševićeva oblast umetno forsirala to zvrst glasbe. In se je prijel. Tudi pri nas, v BiH in v zadnjem času še v sosednji Hrvaški.

Nič nenavadnega več ni, da si tudi navijači Hajduka, Dinama ali Željota rolajo Ceco Ražnatovič. Ironija tudi več ni, da si jo zarolajo privrženci Marka Perkovića Thompsona. Da je mogoče Ceco in Thompsona slišati v zaporedju. Ali pa Thompsona in Bajo Malega Kninđo. Čudna so pota gospodova. Nič nenavadnega ni, če si vodja navijačev Crvene zvezde ob napevih katere izmed brhkih deklin Pinka s sebe strga košuljo, refleksivno dvigne roke zmagovalno v zrak in v polhripavem in zavijajočem se vokalu (kot poslušanje razmagnetene kasete) zapoje kak znan refren. Si lahko predstavljate, da bi recimo vodja Dragonsov (ok, pri njih je vse možno) ali Viol isto stvar naredil na katerega izmed komadov Saške Lendero? Neeeeeee.. Imeli bi ga najmanj za pedra. Zamislite si, da na povratni tekmi Maribora s Partizanom zarolajo med polčasom Saškinega Metulja. Srbi bi se poscali od smeha..

Slovenci ne odobravamo svoje “zabavne” glasbe. Ker ni na nivoju. Na nivoju je narodnozabavna glasba, katero pa nam kradejo tujci. Posebej alpske dežele z Nemčijo. Avsenik in Slak to dobro vesta. Ni zastonj Na Golici najbolj predvajana in prodajana instrumentalna skladba na svetu!!! Zakaj ni slovenska zabavna glasba na nivoju? Ker jo krademo od drugih. Ker naši “glasbeniki” mislijo, da je mogoče že uveljavljen hit na nekem področju slabo predelati in vsiliti semkaj. Nemogoče. Turbo folk glasbo je znal delati Agropop, ki bi s srbohrvaščino lahko uspel tudi drugod. Zaostajal ni niti Vunjakov Brendi. Pubeci so delali pred dvema desetletjema glasbo, ki bi bila uspešna danes. Danes Slovenija ne premore dobrega Turbo folk izvajalca, kot je to pri Jugosih Halid Bešlić ali denimo Haris Džinović. Na vsak način namreč želimo ustvariti nekaj umetno. Na silo. Tudi Atomik Harmonik nam ni dobro ratal. Še vedno izstopa tista favšija, ki jo Slovenci v podzavesti imamo. Da bi ja sosed ne bil uspešnejši od nas. Zato ga za njegove uspehe ne bomo hvalili. Bomo pa grajali, z vsem srcem in užitkom, njegove neuspehe. Predvsem tukaj moramo veliko narediti. Na naši lastni podzavesti. Ni kriv Jasmin Stavros, da naši državljani v masah zasipajo njegov nastop. Ni kriv Balašević, da že desetletje prodaja iste finte in rasproda Festival Lent. Krivi smo mi in naši glasbeniki, ki so napram - tudi Stavrosu, še vedno preslabi in še bolj nekvalitetni. Njihovi nastopi pa p(o)razni..