Ogromno število koncertov je že za mano, vendar še vedno mislim, da je Billy na svojega Abrahama naredil največji vtis name, ko sta več kot dve uri rokala s Stevom Stevensom v nekdanji bečki plinarni.

Steve & Billy

Kljub temu, da sem na sam koncert odšel zgolj ljubiteljsko (tenx to Concert Freak za aranžma), namenoma sem pustil mašino doma, pa sem koj spoznal, da take kapacitete ne moreš izpustiti iz .jpg oblike. Meni najljubša komada (Sweet sixteen in Rebel Yell sem zabeležil še v .avi). Deformacija, pač. Takrat sem za Rockonnet spisal naslednji tekst:

05. 12. 2005, BA-CA Halle Gasometer, Dunaj. Od 20.00 do 22.20. Vstopnina: 10.000 SIT oz. 42.11 EUR. Obiskovalcev: 4000. Amibent: Fantastičen.

Billy Idol. Narcisoidni, nabildani seksapilni punk pači-fejs rocker se je vrnil v našo okolico. Poln energije! Pa se je pred kratkim srečal tudi že z Abrahamom. A glas mu še vedno služi. Sedaj je še boljši kot prej! V več kot dveurnem glasbeno-tehnično-športnem performensu skupaj s hitroprstim in natančnim Stevom Stevensom in ostalim nabildanim kvartetom, ki se je menjaval tako na odru kot za glasbili, nam je pričaral pravi mali miklavžev spektakel. Stari prdec v top formi ni popuščal niti za sekundo. Kvečjemu smo mi ostajali brez sape. Še ’toaleto’ je menjaval pogosteje kot Helena Blagne! Vedno znova pa je moral pokazati svoje izklesano telo.

Da ve, zakaj je na sceni več kot 28 let, dokazuje že popoln in nenehen stik z občinstvom in nagrajevanje le-tega z raznoraznimi artikli, glasbenimi pripomočki in ostalo ‘navlako’, ki pa je za fene in kolekcionarje tako najlepše darilo.

Vsakršno ocenjevanje več kot dveurnega šova bi bilo odvečno. Še čas je brzel prehitro. Komaj smo se zavedli, je že bil na vrsti več kot dvajsetminutni ‘Mony, Mony’ bis s solo kitarskimi vložki in menjavami za glasbili. Posebej velik vtis je naredil izjemen bobnar, ki nam je poleg bobnarskih finoč pokazal nekaj vratolomnosti tudi s kitaro, ko sta s Stevom odigrala več kot 10-minutni improvizirani solo.

Sicer se je rulja najbolj razživela še vedno na stare viže. Na primer kasnejšo Scooterjevo predelavo ‘Rebel Yell’. Ko so zavrte Avstrijke začele plezati na ramena, se je vedelo, da ni več šale, posebej, ko se je na stenah pojavil Billijev obraz čisto po batmanovsko (predzadnja fotka).

In the midnight hour!

Nad nastalimi fotkami sem več kot navdušen, tudi nad samima posnetkoma, saj sem vse skupaj delal z Minolto dimage xt. Upal, sem da uspe vsaj en oster posnetek (za spomin). Seveda ob precejšnji pomoči kolegov, ki so razvnete oboževalce tiščali vstran od mene (v prvi liniji!) - da sem lahko umiril in streljal po mojstrih na odru. Muvija sta posnete iz centra dvorane, da zvok ne bi pretirano hreščal.

Še enkrat bi se rad zahvalil kolegom, da so mi pobrali denarnico, ki mi je s celotno vsebino (evri, vsi dokumenti in karto za koncert) padla iz zadnjega žepa kavbojk pod mizo, medtem ko smo srkali hladno nizozemsko pivo v enem izmed gornjih lokalov dunajskega BA-CAja.

Gizmo, Pero, Luca Tony & moja malenkost na vhodu BA-CAja.

Rebel Yell / vkolikor muvija ne vidite, zaradi youtubove crkovine ga pretočite od tukaj (klik)

Starejši zapisi: http://www.vecer.si/blog/sanmarco