Že ves teden prebiram “novico”, da se Nadrealisti vračajo na male zaslone. Show ( Top lista nadrealista ), ki so ga sredi 80ih delali “novi primitivci” v Sarajevu velja še danes za edinega omembe vrednega. Fantje, ki so se sprva ponorčevali iz krize v nekdanji SFRJ, zadeli razdeljeno Sarajevo in še marsikaj drugega, pa so na koncu še sami naredili enako. V ničkaj prijateljskih odnosih so končali svoje druženje.

Nostalgija za balkanskimi Monthy Phytoni je bila skozi vso obdobje prisotna, po šovu pa se je kolcalo ne le v BiH, temveč tudi v Srbiji, Sloveniji in v diaspori. Naturaliziran Slovenec Branko Djurić Djuro nam je stare fore zavite v slovenski celofan prodajal sprva v Teatru Paradižnik, kasneje pa skupaj s Podgorškom še v NMK. Dr. Nele Karajlić, pevec srbskega Zabranjenega pušenja je nadgrajene Nadrealiste, ki so močno spominjali na Allo allo, prodajal pod imenom Složna braća na srbski nacionalni teve. Eden izmed glavnih avtorjev orginilanih TLN in velike trojice Zenit “Fu-Do” Đozić, pa je na komercialni bosanski teve repriziral stare nadrealiste pod imenom Nadreality show. Ta ista ekipe, okrepljena še z Elvisom J. Kurtovićem in Enesom Bešlagićem ter drugimi, pa (še vedno) brez Djurota in Neleta, bo na vse televizije nekdanje domovine prodala 13 polurnih epizod. A grenak priokus še zmeraj o(b)staja. Drži, da je Zena eden glavnih avtorjev in najverjetneje najboljši igralec v ekipi, vendar publika še zmeraj hoče staro ekipo. Djurota in Neleta.

No, morda bi ravno oni s spravo dosegli zedinjeno Bosno in Hercegovino, ki še zdaleč ne kaže te volje. Čas bi že bil, saj je preteklo že več kot pa 13 bajrama, kaj pravite?

Članek “Zabranjeno pušenje - Live in St. Louis“ iz Rockonneta, 11.aprila 2004.

Založba: Menart, Intact, Active time, 2004.

Zabranjeno pušenje - Live in St. Louis
Sarajevo je rodilo mnoge dobre posameznike in še boljše bende. Eni izmed teh so vsekakor pionirji novega primitivizma nepozabni Zabranjeno pušenje. »Ambasadorje« iz koševske ulice Fuada Midžića ni potrebno posebej predstavljati, saj jih pozna vsakdo, če mu samo omeniš imena Dr. Nele Karajlić, Sejo Sexon, Elvis J. Kurtović, Šeky Gayton ali pa recimo zdaj že naš Djuro.

Ni ga najstnika, ki ne bi, vsaj enkrat, sanjal o slavi, denarju in oboževalkah. O tem, da ima svoj bend. O tem, da ima svojo oddajo. O tem, da je največji car v ulici. Kaj v ulici - v mestu. Kaj v mestu - v državi! Vse to in še več so bili oz. so imeli omenjeni.

Imeli so vse, zdelo se je, da jih nič ne more razbiti narazen, podobno kot Titovo Jugoslavijo, potem pa je prišla vojna. Vojna, katero so opisovali v pesmih, iz katere so se norčevali in jo prognozirali v Nadrealistih. Vojna, ki je razbila Jugoslavijo, razdelila Bosno in razdelila Pušenje. Sedaj imamo dva Pušenja. Neletovo beograjsko, ki se v svetu predstavlja pod imenom Emir Kusturica & No Smoking Orchestra, ter Sejino sarajevsko-zagrebško Zabranjeno pušenje. Slednje še vedno igra stare hite in sledi izročilu, dočim prvo se je orientiralo bolj na »Bregovića

Oboji so po letu ‘97 izdali kar nekaj albumov. Zanimivo, da se albumi izdajajo skorajda istočasno (kot da bi bili dogovorjeni med seboj). Sarajevsko-zagrebško oz. zahodno kot ga mnogi poimenujemo je izdalo svoj drugi živi izdelek. Live in St. Louis so ga poimenovali. Iz turneje Bog vozi mercedes, ki so jo gastarbajtersko, kot se spodobi za jugose, imeli še v Združenih državah. Posnetek je iz Case Lome Balleroma, pred večinoma izseljensko publiko. Ni toliko kvaliteten kot tisti zagrebški Hapsi sve!, je pa toliko bolj zanimiv, saj se na njem prvič pojavijo v živi obliki pesmi »Selena«, »Sabah sa šejtanom«, »Pišonja i Žuga u paklu droge«, nepozabni »Kanjon Drine«, pa »Jugo 45«, in fantastično impozantni »Fildžan viška (Raja iz Sarajva)«. Snemanje je nadzoroval Mark Burris.

Postopoma pa se že vračajo v studio, kjer bodo pod delovnim naslovom ‘Hodi da ti čiko nešto da’ posneli nov izdelek, katerega bo produciral Denyken.Glede na to, da so praznovali 20. letnico obstoja, bi lahko pričakovali kakšen nepozaben koncert na Koševu, kjer bi se kot presenečenje lahko zbrala stara zasedba, četudi le za en dan. Verjamemo, da bi se podrle barijere med nacijami na tem ozemlju, če bi si Sejo in Nele, kot sta to pred nekaj leti v Gottchalkovem Showu »Wetten Das?« storila Thomas Anders in Dieter Bohlen, ko sta si prijateljsko segla v roke. Po mnenju spodaj podpisanega, bi se začela pisati nova zgodovina BiH, saj je sedaj pa že ‘prošlo trinaest bajrama, da se babo Atif vrati kući..’.

Torej, Sejo in Nele! Mi vaju čakamo..

Aja, sem proti Nadreality showu. Naj ga raje pustijo počivati v miru.