Če sem bil nad prvo epizodo pozitivno presenečen, pa je druga popolni polom. Nadreality show se preveč oklepa na staro slavo. Kostumi so še dalje preveč čip varianta, zgodbe pa prisiljeno ne-smešne, kar je za okolje v katerem se nahajajo in jezik katerega govorijo dokaj porazno, saj je gradiva za ponucat tam še preveč..

Če je Top lista nadrealista znala okolje in jezik uporabiti v svojo prid, in če je to še kako dobro uspevalo Dr. Nele Karajliću v sedem delnem serijalu Složna braća (balkanski Allo Allo), pa je Đozić že v drugi epizodi (od trinajstih) naletel na kar precej preglavic. Upam si trditi, da je celotna druga epizoda povsem ne-smešna, bedna, zanič. Niti enkrat se ob gledanju ne boste zasmejali. Že ob tako slabem kadriranju (kamere), kot v uporabi računalniške tehnike (špica, itd). Ne glede na dejstvo, da je TLN skečiranje, pa je v današnjem času teve tehnika še kako pomembna. Vse bolj me ta Nadreality show spominja na Teater paradižnik, Čisto pravi biznis in ostali Djurov polom, ki nam ga je skušal prodati, ko je stare fore zavijal v nov celofan.

Zanimivo je to, da možje - danes že v letih - bi še dalje radi bili mladci; še dalje bi nam radi prodajali stare - a slabo odigrane - finte; še zmeraj imajo fetiš oblačenja v ženske; še kako jim falita, kot Nele sarajevsko-zagrebškem Zabranjenem pušenju, Djuro & Nele, katere skušajo nadomestiti s slabimi replikami, ki očitno spominjajo nanju.
Očitno je tudi, da je denarja premalo, da je želja po ustvarjanju prešibka, da scenariji niso ne tič ne miš. Slabih dvajset let sanjamo o TLN-ju, potem pa nam ustvarjalci postrežejo s temle..

Ocena: 1/10