Verouk, RKC, itd..
Objavil-a markopigac dne 2007-04-19
O veronauku niti nimam nekega posebno izdelanega mnenja, razen tega, da če že v državnih institucijah izobraževanja, kot je OŠ, potem naj vsaj ne bo pristranski. Logično namreč je, da te o vseh verah ne morejo poučevati, ker vseh niti ne poznamo, še manj bi bili eksperti zanje. Nenazadnje pa - ali je danes v šolstvu pri teh perečih temah sploh kaj objektivnosti in nepristranskosti? Vzemimo primer zgodovine. Če te o le-tej poučuje partizansko, bok ne daj domobransko, dete. Kolega je poučevalo slednje. Mi verjamete, da so zmagovalci druge Svet. vojne pri njemu bili drugačni od mojih?
Cerkev Sv. Ilja
No, v moji generaciji sem bil eden redkih, v razredu pa celo edini, ki k verouku ni hodil. Me pač starši niso vpisali. Sošolce sem tako sedem let poslušal kako jih župnik terorizira, pretepa in celo izsiljuje s podobicami. Vsa ta križev pot in trpenje polnih 7 let (!!!!!!!) za en kurčev Tomosov moped, ki itak ni vreden empra vrele vode?! Razumljivo, da sem tisti čas imel v grlu cmok, ko so vsi jahali svoje petbrzince, mimogrede, v mojem okolju je bila šablona pete brzine nekaj povsem vsakdanjega. Ampak ta cmok je bil le kratek čas, saj sem dokaj hitro dobil svojega prvega Intelovega P-133. Čudo od čuda, da vam povem! Napram Commodorejevi Amigi in še pred tem 64ki..
Kolegi so s tem prelomnim zakramentom (beri: birmo) svoje obiske v RKC-jevih institucijah zaključili. Upam si trditi, da pa do svojega tedanjega pastorja gojijo manjše spoštovanje kot jaz, ki sem ga v celem svojem življenju videl morda le 5x - v šentiljski cerkvi namreč še nisem bil. Me pa B5 kar redno pošilja v razne nadškofije. Sumim ga, da mi s tem želi vrniti zamujeno 
Nekonstruktivni kritiki RKC-ja znajo povedati kar precej gorkih čez prosveto. Posebej pa čez pokristjanjevanje. Namreč otrok je po njihovem s tem zakramentom za vedno zaznamovan - cerkev beleži, nikoli izbriše - in v to prisiljen proti svoji volji. Čeprav po pravu to stoji na bolj trhlih temeljih, poleg tega pa, a nismo v jezik tudi prisiljeni? Koliko nas bi danes veliko raje govorilo čisto angleščino ali francoščino, kaj?
Sicer pa - RKC je morda res “lepa tradicija”, kljub temu pa je Vatikan več kot le to - neenaka priviligirana politično-gospodarska institucija, ki se je EDINA obrdžala skozi vsa obdobja. Nekoč v srednji šoli, ob ustanavljanju N.Si sva s kolegom prišla do zanimivega sklepa - Mi (cerkev) vam (politiki) vzgajamo volivce, vi (politika) pa nam (cerkvi) date to, kar želimo. Ok?
2007-04-19 ob 16:53
Jaz imam predvsem na tistih 7let verouka lepe spomine. Take družbe, kot smo bili mi ne vem če bom še kje našel. Zraven tega, smo imeli župnike, ki pa so bili vse prej kot to; z njimi smo se lahko menili prav vse. Skoraj idila. Pa dan danes ne hodim več v cerkev. Pravzaprav poredko, tako kot vsi moji bivši sošolci. In vsi imamo izdelan čisto svoj pogled na vero.
In ne, nimam spranih možganov, verjemite mi! (čeprav, z logičnega vidika, je ta izjava prav smešna)
2007-04-19 ob 20:45
Moja zgodba je skoraj identična. Tudi jaz se spomnim slabovoljnih frisov, ko je večina šla k šmarnicam, jaz pa domov. Malo sem bil slabe volje zaradi mopeda - a jebi ga. Sem kar vesel, da je bilo, kot je bilo. Nobenemu od veronaukovcev niso sprali možganov, se pa večina strinja, da so večinoma poslušali nebuloze.
2007-04-19 ob 22:07
silvestre, seveda imaš sprane, ampak se tega ne zavedaš.
In najbrž tudi prepihane od vožnje z mopedom. Jaz sem pa samo uro dobil. 
Ampak tudi nobeden od ostalih fantov ni dobil mopeda - najbrž razlika med vasjo in mestom.
2007-04-19 ob 22:10
blitz - ti si z mesta?
2007-04-19 ob 22:28
Tud sam nism nikol hodu pa se mi zdi da nism nič posebnega zamudu. Večina folka upam si trdit, da je hodila zarad tega, ker so njihovi starši, stare mame, ati hotl tko ker so pač sosedovi tud. Vem, da mama hod v cerku samo praznikih se pokazat predvidevam, da so ji to v glavo ubijal starši.
2007-04-20 ob 00:10
@blitz: Močno dvomim.
Tudi jaz sem dobil samo zapestnico, pa nekaj malega v kuverti.
2007-04-20 ob 11:32
Lej, Marko… O našem šentiljskem župniku je slišati mnogo kritik.. Moti me le, da ga kritizirajo tisti, ki ga sploh ne poznajo, ampak le ponavljajo za drugimi. Kako, da je slab, smotan, zatežen.. Jst sm hodila k verouku, dostkrat se mi ni dalo, a danes mi ni žal. Res je, da je župnik danes že star in da težko pritegne otroke… le-ti so pa tud svojga dnarja vredni ob starših, ki jih ne znajo vzgajat. No, jst grem še danes h maši, ne ker imam sprane možgane, ampak, ker se sama tako odločim. In tam naćeloma tudi poslušam in ne samo iščem napake, ki jih dela župnik. Aja, še to… Našega župnika spoštujem, faca je, brihten ful, pravzaprav moder, kanonsko pravo obvlada v nulo, sicer ne bi mogu bit eden izmed redkih cerkvenih sodnikov… ja, so pa njegove pridige morda premalo preproste, da bi jih folk sploh poslušal, kaj šele razumel.
2007-04-20 ob 14:30
Helena, najprej - me veseli, da me prebiras. Sicer pa - ne vem, ne morem soditi, ker ga ne poznam. Nekaj resnice veeno mora biti tudi na zgoraj napisanem. Mimogrede, si prebrala tisti prispevek o nekem njegovem praktikantu, ki je krozil po internetu?
2007-04-20 ob 15:38
Ja, valda, da te prebiramo tud domačini. Vsaj zvemo, kaj dogaja… Tisto o praktikantu, kaplanu pravzaprav, sm slišala, brala… Ne vem, priznam, da mi kar ni šlo v račun. Je pa vse možno itak. To, da bi froce pretepal, ne verjamem glih, ker bi ga mali itak nazaj namahali… Je pa v tistih naših cajtih sigurno koga za lase “scotal”…jst bi tud koga, priznam.
2007-04-20 ob 21:11
marko, ne stojim na mestu, kot se ti morda zdi, ampak sem iz mesta, najlepšega slovenskega in edinega Maribora.
Helena, bravo za te vrstice - folk najraje govori poprek in celo tisti, ki se imajo za intelektualce in za nepristranske, sodijo ljudi po govoricah. Pa čeprav so jih prebrali v Direktu ali pa na blogu.
Tudi jaz sem že srečal redovnika, o katerem so se govorile čudne zadeve. Priznam, da je tudi meni deloval malo sumljiv. Ampak po drugi strani sem pa imel v življenju opravka s kar nekaj duhovniki, ki so preprosto povedano izredni ljudje. Pokončni, skromni, simpatični in pošteni.
Ampak raja pač najraje išče senzacijo.