Doping. (Nedovoljena) sredstva s katerimi je možno dosegati boljše rezultate. Vse drugo je za nas larifari. Če nekdo doseže rekord, bo naš prvi komentar - doping. Zmagoslavja Kostelićev, smo komentirali z - doping! Zmagoslavja naših asov, pa..

Hja, v naše ase nismo nikoli podvomili. Razen Dr. Andreja Stareta, ki pravi:

Vito Divac z Dela, ki je bil povezan s Srdjanom Djordjevićem, dr. Miličem in drugo mafijo, ki je njo pač oskrbovala, je za nameček popljuval vse tiste, ki nismo pihali v isti rog.

Ostre besede našega prvega atletskega vokala z nacionalke, pa so nam dale za misliti. Posebej ob zadnji aferi Jolande Čeplak. Ko je še nedolgo tega tekmovala z Mario Mutolo in Stephanie Graf v disciplini 800m (t.i. na udaru), kjer je rekord nespremenjen že polnih 24 let (26-07-1983), kjer je nedokazano znano - da ga je postavila “dopingiranka”, smo tudi prej kot njo obsodili njiju. A je prav popularna Joli padla na obeh testih. A in B. Zlobni jeziki pa že govorijo, da bo svojo kariero lahko nadaljevala samo še za blagajno in tekočim trakom do nje v sponzorskem Intersparu, da poplača dolg do sponzorja.

Kmečka pamet mi pravi, da lahko do dopingiranja pride na več načinov. Sicer bi pa izpostavil dva - zavedoma in nezavedoma. Zanimivejši je slednji. Saj lahko pod eno vejo nezavedoma bržkone pripišem - nepoznavanje nedovoljenih sredstev s strani športnika. Resnično kdo verjame, da nek tipični športnik pozna vsa nedovoljena sredstva? Večina jih niti ne obvlada pravil športa v katerem tekmuje..

Logično je, da vrhunski športniki absorbirajo marsikaj o čemer se nam navadnim smrtnikom niti ne sanja. Za uspeh pa že dolgo več ni dovolj zgolj “leb i sol”. Ampak o teh nedovoljenostih in dovoljenostih bi moral biti seznanjem (beri: podučen) strokovni štab, ki bržkone pri večini nosi levji delež. Seveda je iskati glavnega krivca enako kot iglo v senu, zato je najlažje na koncu nekega športnika suspendirati in mu tako posledično uničiti nadaljnjo kariero in dobro ime.

Kaj pa pri tem odnese stroka? Nič. Še dalje se lahko po Mengelejevsko igra s preizkusnimi zajčki in išče luknje v zakonodaji. Pa četudi dobijo prepoved, lahko še vedno delajo z njimi. Prav zato so mi besede Iztoka Čopa, ki jih je zapisal v njegovem zadnjem blogu, ravno ob tej aferi - smešne. Da ne bo pomote, Čopa cenim. Velja (zame) za enega največjih športnikov pri nas. Vendar, a niso ob takih trenutkih usta vseh športnikov polna prisiljenih opravičil v smislu skoraj identičnih zagotovil?

Sam sem vedno bil in bom velik nasprotnik jemanja nedovoljenih poživil. Obenem pa obsojam vse, ki na tak način dosegajo vrhunske rezultate. Pa ne bi rad, da to izzveni kot neka farsa.

Seveda vsi smo proti in vsi (s figo v žepu) obsojamo dosežene rezultate na tak način. Drži pa kot pribito, da so določeni (marketinško bolj zanimivi) športi gladiatorske igre. In ravno to gladiatorstvo vodi (strokovni štab) tja. Na ono stran po “pomoč”.

Kolega mi je rekel, da je pred dnevi bil vpoklican v bolnico za nujno darovanje krvi. Potem pa slišimo, da je v športu čisto vsakdanja zamenjava le-te. Tako je recimo padel Vinokurov na Touru. Bolnice prosijo za novo kri, na drugi strani pa se športniki z njo prečiščujejo?! Torej imamo po banki sperme po novem tudi povsem legalno banko krvi. Pravim krivcem - novodobnim Mengelejem pa tako še nekaj časa ne bodo šteti dnevi.

P.S. - Sporočilo, ki sem ga pravkar prejel s strani enega izmed slovenskih profesorjev:

Pred tednom dni sem za dva dni smuknil v Tolmin na Metalcamp, ker me je resnično zanimalo kako to čudo izgleda. Zanimale so me hvale, ki so deževale s strani tiste peščice slovenskih medijev, ki sploh poroča o tem dogodku. Priznati je treba, da ima eden največjih festivalskih dogodkov pri nas izredno pestro ponudbo metalurgije, vendar se zalomi nekje drugje. Pri nas samih..

Glasba ne pozna meja (Karantanci in Hrvati)

Koroški Slovenci, ki so se pred stotimi leti klasificirali za Avstrijce, danes bentijo, da v Kaerntnu ni dvojezičnih tabel. Kaj bi porekli šele na dejstvo, da v Tolminu v Sloveniji na Metalcampu ni bilo niti enega cenika ali kake druge napotitve v Krajnščini?! Da je na teh menijih točeno pollitersko pivo dosegalo vrednost 4 avstrijske evre, pa je prav gotovo jasno, da je klen Slovenec bolj poredko zašel za tak šank, še posebej če se bo v teh dneh podoben dogodek zgodil na Češkem, kjer bo vstopnina dosegla tretjino (30 evrov) tolminske (104 evre); isto (če ne že boljše) pivo pa okroglih 0.9 evra!!!!

Kam se je izgubila slovenščina?

Metalcamp ni premogel niti slovenskih redarjev, čeprav redarskih služb v Podalpju kar mrgoli. Dobro pustimo tiste tri na vhodu z markirkami, ki itak niso imeli nobene veze s samim dogodkom in so bili tam zgolj zaradi tega, ker so pač bili. Bolj zanimivi so bili tisti v pododrju, s katerimi je komunikacija v slovenskem jeziku bila nemogoča. Avstrijski naziji Hells Angels, ki so bruhali bes posebej na slovenske objektive in fleše. Hja, kakopak - brez licenc. Me prav zanima kako so gledali na temnopoltega pevca Sepulture Derick Greena, ki je s svojim ansamblom prepeval o svojih krvavih koreninah.

Avstrijski Hells Angels, več kot le redarji

Da ne omenjam smetenja zemljišča, ki meji na Triglavski narodni park in reko Sočo - slovenski ponos. Niti enega reditelja nisem zasledil tam, v Sočo so naši globalizacijski bratje iz Unije zmetali prav vse kar so privlekli na obrežje. Podobno naredijo tudi drugače, ko vstopajo na sončno stran Alp. Tudi takrat zmečejo vse živo skozi stranska vetrobranska stekla svojih jeklenčkov. Vidim - saj sem doma ob meji. Grem stavit, da če se ga Soška postrv ni v tem tednu nažrla umazanije (se kakšna od tega tudi razpočila) in še posebej napila, se ga ni nihče.

Celjska dobrota

Drži tudi drugo dejstvo. Na Metalcampu nisem zasledil mnogo slovenskih medijev. Tisti, kateri so bili, pa tako ali tako veljajo za MoM-ov PR. Mimogrede, na tiskovki Cradle of Filth so mi hoteli na vsak način odvzeti kamero (v tistem trenutku sem se počutil kot na kaki tržnici v Bolgariji), ker sem jo (kot drugi - tuji novinarji) snemal?! Tujci so priviligirani, čeprav press clippingi pravijo, da so tam zgolj ljubiteljsko.  Kot kaže, smo tudi z medijske strani Slovenci na tem dogodku tretjeklasirani narod. Nastopajoči (slovenski) so denimo morali prodajati karte s katerimi so si prislužili svoje pol ure na stranskem odru.

Švedski osvajalci

Avstrijski smetar sredi Soče 

Morda bo zvenelo čudno, ampak tak način me resnično moti in naši domovini ne prinaša ničesar dobrega. Že prav, da se naši organizatorji “trudijo”, vendar je treba vedeti, da tega ne počno zastonj. Da zadaj stoji (večja) želja po kapitalu kot pa po osebnem zadovoljstvu in da se s takšnim načinom načenja slovenska suverenost. Kaznim za takšna početja (nelicenciranje, uničevanje okolice, itd) se naši podjetniki ne morejo izogniti. Zakaj ne veljajo za tujce, ki se šopirijo tukaj? Nikjer v tujini si tega ni mogoče privoščiti. Očitno je opito-zdrogiran Dani Filth imel še kako prav, ko je po pol ure nastopa, medtem ko je med množico zmetal dva ventilatorja in odrsko luč, prizorišče zapustil z: “Evil will take you all! Fuck you..”

Če bi bil pesimist, bi sestavek dokončal z V hlapce rojeni, v hlapce vzgojeni.. Ampak bom rekel le - čas je, da nas pamet končno že sreča!

Dani Filth in Lemmy (Motorhead)