Ko sem se pred dnevi vrnil iz Metalcampa me je doma pričakala zanimiva novička. Po več kot desetletju se je v prostorih šentiljskega župnišča ponovno pripetil rop. Pred več kot desetimi leti so namreč šentiljskemu faru dnevno odtujevali (ministranti in drugi oferaši) trdo prigarane tolarje, ter jih luksuzno trošili na vsem živem. Enormne količine denarja nad katerimi ni imela pregleda niti božja roka, so tako krožile največ po edini nočno-gostilniški ponudbi v naši okolici.

“Bazilika” Sv. Ilja v Šentilju v Slovenskih goricah

Tokrat se menda denarja niso dotaknili, čeprav je bil na mizi poleg odtujenih stvari. Kelihov in hostij. Zlobni jeziki že govorijo, da gre mladeži v najhitreje rastočem kraju spet tako zelo slabo, da mora znova posegati po božji dobroti.

Paloma, 134-letni ponos okoli katerega je nastal in se dvignil Sladki Vrh znova opozarja nase. Prah se je dvignil okoli funkcij predsednika uprave in predsednika nadzornega sveta. Dosedanjo predsednico uprave Matejo Perger in predsednika nadzornega sveta Danila Marina (oba NS.i) so na seji (katero bi naj sklical nekdo brez pooblastil, prav tako je bila vodena na nezakonit način), za katero strokovnjak gospodarskega prava iz EPF Maribor, dr. Borut Bratina pravi, da je bil sklic preuranjen in da je sklep tako možno izpodbijati, zamenjali z dosedanjim članom uprave Urošem Krapšo in dosedanjim članom NS Štefanom Žvabom (oba SDS).

Mateja Perger in Uroš Krapša

Novo vodstvo je tako Pergarjevi dostop do pisarne onemogočilo, saj so ji zamenjali ključavnico, ki jo je kasneje dala odstraniti. Od danes dalje jo pa v njenih prostorih varuje varnostnik. Pergarjeva celo pravi, da so na sestanku kolegija (na katerem je bil prisoten tudi Krapša) ugotovili, da imajo predsednico uprave (njo) in člana uprave za kontroling (Krapšo). Vse to še kako spominja na skoraj identičen dogodek na ŠOUM-u, ko je organizacijo na koncu moral zapustiti Davorin Ferk. Kakšen bo zaključek bomo videli po seji skupščine 30. avgusta.

Tomislav Kovač in poslanec Marijan Pojbič (SDS)

Kaj se bo zgodilo s Tomislavom Kovačem (SDS), nekdanjim tehničnim direktorjem Palome in predsednikom NK Paloma, kateremu je Pergerjeva zaradi izdajanja informacij in poslovnih skrivnosti dala izredno odpoved pa Uroš Krapša pravi, da bodo razloge za odpoved proučili in ugotovili kaj je za Palomo najugodneje. Je pa Kovačevi vrnitni naklonjen kot tudi poslanec SDS Marijan Pojbič. Tega se pa verjetno nadeja tudi sam Kovač, ki je pred slabim mesecem to dal jasno vedeti tudi Vesni Lovrec (Vest).

Ob tej priliki pa je nastal tudi sladkogorski blog na omenjeno temo.

Tabla pred službenim vhodom v Palomo

Ko se je konec osemdesetih na tv ekrane lansirala najbolj rumena ameriška familija iz Spriengfielda, prav gotovo nismo verjeli, da se ji bo ratala zasidrati v naša srca za več kot dobro dvajsetletje. Levoroki avtor Matt Groening, ki je skozi Simpsone predstavil svojo družino, pa prav tako ne.

Režija: David Silverman

Simpsoni so po dvajsetih letih iz televizije prešli (končno) v kino. Trend Hollywooda ni mogel niti mimo njih. V multikinih, ki so (bila) odgovor na video laufa prav ta koncept. Nadaljevanja, rimejki in filmske uprizoritve. Preverjena formula, ki se zdi v času interneta še najbolj realna in edina možna.

Vendar, Simpsoni so počasi rasli in se razvijali. Od prvih kratkošovskih uprizoritev v Tracey Ullman Showu pa do filma je minilo več kot dvajset let. Podobno kot “naša” Diareja, so tudi Simpsoni postajali prijaznejši (beri: zaoblenejši). Jap, še ena paralela je med njima - Diareja in Simpsoni so stari enako! Enako kot Simpsoni, pa tudi Diareja doživlja v teh dneh svojo “public” uprizoritev..

Celovečerec se je pričakoval nestrpno, saj so ga napovedovali skoraj leto dni vnaprej. Vsi smo ugibali s čim nas bodo ustvarjalci po vseh peripetijah še uspeli pritegniti v naslanjače. Vse kombinacije so nam že dobro znane. Obstaje še sploh kaj novega? Homer je bedak, vendar v notranjosti srca ljubeč. Bart (Bred) pa klovnovsko (Krustyjev vpliv) odbito (morda mentalno prizadeto?) dete, ki sivi lase vsem po spisku. In ravno te relacije so se še najbolj dotaknili v samem filmu. Homer - Bart. Lika, ki sta hitro zamenjala svoji glavni vlogi, saj ga je prikupno-zmeden Homer po priljubljenosti brž prehitel. Ne, prehiteti glupega Homerja se ne da. In to je na koži spoznal tudi sosed Ned Flanders, ki je skoraj postal Bartov nadomestni oče.

Sam film se mi sicer ne zdi nič posebnega. Potegnjeno pod črto bi lahko dejal celo, da me je malce razočaral. Okej, od uvodne špice, je ostal le naslov v oblakih in pa dobra “finta” z I will not illegally download this Movie, ter glasbeno themo (v Green Day preobrazbi), ki tako ali tako ne more izostati. In če se začetek zdi zadovoljivo dober, pa je brž jasno, da avtorji 20 minut risanke niso mogli razvleči na 77 minut filma. Saj je kar nekaj likov ostalo povsem v ozadju (pojava Burnsa se mi zdi povsem prisiljena) ali jih sploh ni (Patty in Selma). Hja, po dolgem času so Barta uspeli postaviti na rolko (golega), vendar so ob prekomernem oglaševanju Duffa pozabili le-tega Homerju potisniti v roko. Homer ga niti enkrat v 77ih minutah ne srkne!!! Ob gledanju filma sem na trenutke dobival občutek, kot da gledam Beavis & Butthead: Do America. So pa ustvarjalci bržkone pozabili, da Indijanci ne živijo na Alaski. No, morda so nas poskušali zavesti z Eski Moe’s kafano. In če smo pomislili, da si bo (Homer) vsaj na Alaski, daleč od oči ameriške administracije končno privoščil kozarček piva … je tam raje užival v igračini GTA.

Hja, Homer, zaradi svoje bedačnosti, (skoraj) zajebe Springfield, kateremo grozi izbris iz zemeljske oble. Dasiravno je risanka republikanska, in jo financirajo republikanci, pa se ponorčuje ravno iz njih samih (miš v obliki vodje, ki v strahu uporabi jedrske konice). Predsednik ZDA je namreč guvernator iz Avstrije (Arnold Schwarzenegger), ki dokaj nazorno dokaže svojo plitkost. Jasno je, da mu Arnie glasu ni posodil, zato je vsakršna podobnost z pravim likom zgolj naključje, se pa kot gost pojavi Tom Hanks. V 11. minuti sem pomislil, da je ob jezeru z mačkami celo naša Milena Močivnik, a sem kasneje v creditih ugotovil da ni. Vendar pa mesto Homer po vseh peripetijah na koncu le zmagovalno reši. Po tem ko skorajda izgubi že vse, tudi familijo, se mu uspe še enkrat izlizati. Simbolično v navezi z le-to (familijo). Bartom in Maggie. Linija med junakom in bedakom je resnično tanka, in to nam verjetno želijo ustvarjalci povedati med vrsticami.

P.S.

Cerkev in Moeva gostilna si nikoli nista bili (in si več ne bosta) tako zelo blizu (čez cesto), za kar je očitno kriva scena, ko se njuni konzumenti zaradi katastrofe zamenjajo. Pijanci gredo po božjo pomoč in obratno.

Ocena: 6/10

Riblja čorba - Jedino moje (04-07-2007, Festival Lent 2007, Maribor).