V današnjih Financah si je ekonomist dr. Mićo Mrkaić, eden izmed vernikov Janeza Janše, drznil dotakniti fizikalce sončne strani Alp z naslovom “Evropska plača ni za Slovence!” Pravi, da za nizke plače pri nas niso krivi sposobni, ampak naša zaostalost napram drugim državam EU.

“Razlog, da se kljub enaki produktivnosti nekaterih delavcev v razvitih in nerazvitih državah njihove plače razlikujejo, je v tem, da pri določanju plač ne smemo pozabiti na trg dela, na trgu pa se srečujejo akcije in želje številnih ljudi in podjetij. Na trgu dela se plače med podobno izobraženimi profili vsaj dolgoročno približno izenačijo. Če bi med podobno izobraženimi obstajale velike razlike v plačah, bi se selili iz slabo plačanih panog v bolje plačane. Konkretno to pomeni, da bo frizer v Kongu imel približno enako plačo kot podobno izobražen delavec v drugih panogah v Kongu, ne pa enako plačo, kot jo ima frizer v Luksemburgu. Ker so panoge v Kongu v povprečju neproduktivne, tamkajšnjemu frizerju njegova “evropska raven produktivnosti” nič ne pomaga, njej navkljub bo delal za fičnike.

Opozarjam, da se v opisanem didaktičnem primeru skriva splošna zakonitost, ki je tudi empirično dobro potrjena: raven plač je odvisna od povprečne produktivnosti v gospodarstvu, ne od produktivnosti izjemnih posameznikov. Da so plače v Sloveniji nizke, niso krivi sposobni, ampak to, da smo v povprečju glede na razvite države EU pač zaostali. ”

dr. Mićo Mrkaić

Z večino napisanega se strinjam, vendar nikakor pri vsem tem ne morem, pri kmečki logiki, mimo enega dejstva - tj. cen. Torej - če naj ne bodo plače evropske, pa naj ne bodo niti cene! Prevedeno: cene v Kongu naj ne bodo enake tistim v Luksemburgu, če za Kongo štejemo zaostalo Slovenijo. Ne pa da se srečujemo s popolnoma enakimi cenami čez severno mejo ali pa so one “gori” celo nižje. Do takrat, pa Vam prepuščam ”luč prižgano”..

P.S.

Ob prevzemu evra kot glavne valute pri nas so se cene drastično dvignile. Plače, pa so ostale enake ali celo nižje. Prevedeno: življenje pri nas se je z vstopom v EU bistveno podražilo.

Novomilenijski čas je doba s katero so se stripovski junaki ponovno začeli vračati na velika platna.

Režija: Pitof

Catwoman je stripovska junakinja, ki se je začela pojavljati ob Batmanu v 40ih prejšnjega stoletja in velja za eno njegovih največjih ljubezni. Svojeglavo in nepredvidljivo, odeto v oprijet sado-mazo fetiš leder jo je v solaži (brez netopirjevca) odigrala oskarjevka Halle Berry.

Zanimivo, vedno znova se stripovski junaki pojavljajo v raznih kombinacijah z živalmi. Batman, Spiderman, The Crow in nenazadnje Catwoman. Halle Berry jih s svojo vlogo popolnoma potolče. Če so se moški v svojih vlogah skrivali za napumpanimi kostumi in čudežnimi igračkami se Berryjeva v svojem (če temu sploh še lahko rečemo kostum) počuti kot prava domina. Njeno natrenirano temnopolto telo, ki se skoz vse prizore fukohotno blešči ima prekrito le z nekaj krpicami oprijetega ledra. Še joški ji valovijo med hojo. Edini pripomoček poleg diamantnih krempljev, ki ga premore je dolg bič. Še tega pa uporabi le v posebnih trenutkih. Sicer se zanaša le na svoje hiperaktivne sposobnosti, ki jih ne premorejo niti Spiderman, Batman in Superman skupaj! Huje! Samo najboljši Terminator je zmogel skozi rešetke. Pa še za to je potreboval več truda kot ona. Tudi sicer je Catwoman precej samosvoja. Upal bi si trditi, da bi sam film lahko bil pravo Sveto pismo feminizma. Modrosti ala “počnem to kar sama hočem in ne to kar drugi želijo”, ter “življenje do sedaj je bilo kletka, čas je za svobodo” se jasno kažejo skozi ves film. Tudi na koncu. Hja, edina ljubezen je Batman, to pa Benjamin Bratt ni.

Apropo Batman. Catwoman, kljub temu, da je to njen film ne more mimo njega. Podobnosti z Bruceom Waynom so dokaj identične. Oba maščujeta smrt. Patience svojo, Wayne svojih staršev. Hja, in v obeh primerih je “ubijalec” spaka. Jokerja v Catwoman zamenja Sharon Stone v vlogi Laurel Hedare, žene bogatega kozmetičarja, ki načrtno uničuje ženske obraze. Halle Berry se kot štorasta Patience (podobnost s Clark Kentom?) znajde na nepravem mestu ob nepravem času in tako jo mačke (zmutirano kot v X-men) vrnejo med živeče. To ji pove ženske verzija Alfreda - Ophelia, ki ji tudi povezne mačjo masko na glavo, edini zgrešeni primerek kostumografije. 

Halle Barry je v tej odpravi sicer odlična, vendar se niti približno ne more kosati z Michelle Pfeiffer, ki je tridesetletni primat prave Catwoman, kot Selina Kyle, prevzela v 90ih od Jullie Newmar. Zdi se mi, da bi bolj kot Halle v lateks pasala Jenna Jameson.

Avtorji s francoskim režiserjem Pitofom na čelu, ki je iz filma naredil en velik specialni efekt, so se očitno obregnili še ob Jamesa Bonda. Posebej s srkanjem mleka (namesto Martinija) in značilnim Mijaaav! Pa seveda vožnjo z angleškim žrebcem - kakopak - Catmobileom - Jaguarjem. Novodobne produkcije s specialnimi računalniškimi učinki, v katerih pravi igralci ne nastopajo, se mi zdijo negledljive. Še vedno dajem veliko več na sam človeški faktor. Catwoman mi namreč deluje kot Spiderman s švohtnimi primesmi Matrixa.

Ocena: 4/10

Spamanje mi gre na kurec. Stacionarnega telefona sploh ne uporabljam, ampak kljub vsemu z njegovim priključkom preživljam Telekom. Mati pravijo imejmo ga za vsak slučaj.

No, in se zgodi oni dan, da končno zazvoni tudi pri meni.. Prijazni glas s Triglava (zavarovalnice, da ne bo pomote). Gospej sem takoj povedal, da nimam teh 15 minut časa, ker se mi mudi, a me do besede ni in ni (s)pustila. V eni sapi (ne verjamem, da je vmes požrla slino) mi najeda o vzajemnimih skladih, ker to bi moralo biti danes pa v Podalpju resnično nujno zlo.

Prekinem jo z vljudnim ALO!! MUDI SE MI!! Takrat tičica le ugotovi, da ji bom najverjetneje res fuknil dol ter mi izusti magični Imate e-mail? Pomislim - Evo ti e-mail, pošlji mi to brošuro, bral je itak ne bom (ali pač?), pa da vidimo.

In kaj dobim na koncu? Nič od PDF-ja. Le jeben spam. Moj e-mail pa je najverjetneje, povrh vsega, letel še v spamerski imenik. Blah.

Spam