Pred dnevi je štartal nov slovenski blogerski agregat imenovan Drugi svet. Všečen, čeprav vizuelno spominja n Požareport. Ne bi vedel zanj, če se nekateri blogerji, katere občasno prebiram, ne bi razpisali o njem. V bistvu polagam zelo malo pozornosti nanje, saj me kratko malo ne zanimajo. Navadno pa me tako sami dodajajo, podobno kot linki v drugih blogih. In zaenkrat me to ne moti.

Glavni problem agregatov s strani blogerjev?

To, da so brezplačna reklama za naše bloge (vkolikor nas linkajo), ja tako samoumevni pozitivizem. Če nas povzemajo (tako DS), toliko boljše, saj se takrat počutimo resnično pomembni. Ampak problem nastane, če nas ne objavljajo; če ima nekdo boljši score; če se ga objavlja v prime timeu in nenazadnje, če je v agregatu nekdo drug dlje časa na vidnem mestu. Jap, takrat pa nastopijo negodovanja..

Malce mi je sicer nerazumljivo, da nekateri blogerji zmrdujejo nosove nad DS-jem, se izgovarjajo na avtorske pravice (ki jih niti sami ne upoštevajo v celoti) in kvazi komercialnost, s katero bi naj DS služil na naš (blogerski) račun. DS se po reklamah ničkaj ne razlikuje denimo od SiOL-a ali Blogorole, pa se nad omenjenima ni nihče pritoževal. Nasprotno, večina je slednjega promovirala, v SiOL pa so se jasno sami dodali. Edina stvar, ki bi bila lahko moteča je ta, da je tako na Blogosu kot Drugem svetu možno blog kreirati LE na eDnevniku.

Možna rešitev - ZBS?

“Mislm da mora biti vsem jasno da je vsak blog avtorsko delo in kot tako ima vsak avtor pravico, da pove naj ga snamejo iz agregatorja. Poleg tega se mi pa zdi čisto dobra in lepa politika firme oz lastnika agregatorja, da prosi za dovoljene lastnika za objavljanje njegovih postov. Seveda če se ni bloger že sam prijavil v sistem.” je pri Hadu razmišljal Grega iz Embria. Podobno kot pri TIS-u, ko se lastnik priključka sam odloči ali bo njegova številka javna ali ne, ali pri e-mail naslovih in subskribcijah le-tega. Vendar sva podobno pred letom mozgala z asistentom za Pravno informatiko na Pravni fakulteti v Mariboru mag. Benjaminom Lesjakom, ko sva celo prišla do skupnega zaključka, da bi tudi samo linkanje (brez privolitve) lahko v končni fazi prepovedali. Ampak potem se izgubi vsa srž “povezovanja”, ki ga ravno zgoraj omenjeni tip blogerjev z drugimi besedami zagovarja, kajne?

Kaj bi lahko bila prava rešitev? Morda res spamerski imenik v katerega bi se blogerji vpisali in bi podatki bili na voljo agregatom in drugim tipom povezovanj. Ker pa je med komercialnimi in nekomercialnimi “agregati” menda razlika, lahko v kratkem že govorimo o novi blogerski formi, nekem ZBS-ju? ZBS - Združenje blogerjev Slovenije, ki bi urejalo podobno kot SAZAS pravice blogerjev? Dobiček, ki bi ga komercialisti pridobili z uporabo ZBS-jevcev bi potem morali glede na klike in pojavljanje razdeliti med najboljše?

 - - - -

No, mene te dni zanima nekaj povsem drugega. Avtorske pravice (tako ali tako) in blog, ki ne bi bil več public, temveč bi svojo publiko sam določil (podobno kot pri MySpace bi potrebovali request). Le registrirani uporabniki.