marko pigac - spletna domačija

NK Maribor je v domžalskem športnem parku okusil realnost nogometnih zelenic. Štirje zadetki v Pridigarjevi mreži od tega kar trije z dvema igralcema manj pa ne kažejo ničkaj obetajoče prihodnosti v najtrofejnejšem podalpskem klubu, dasiravno v tem trenutku zasedajo (še) drugo mesto. Smele so bile napovedi športnega direktorja Zlatka Zahovića, ki je v včerajšnji Ekipi povedal kar nekaj krepkih čez domžalski nogometni klub, derbi pa okarakteriziral kot povsem povprečno tekmo. Bolj je izpostavil vodstvo prvakov, ki bi naj svoje simpatije iskalo pri vodilnih nogometnih institucijah pri nas. Koliko so trditve resnične bo pokazal čas. Jasno pa je, da so vodstva tako NZS-ja kot Združenja prvoligašev bolj opazna na domžalskih kot pa štajerskih tribunah.

Zlatko Zahović in Zoran Janković

ZZ Topove napovedi je uresničil tudi Ivo Milovanović, ki je začetek derbija med aktualnim in sedemkratnimi državnimi prvaki začinil z grobimi opazkami nad “navijači”, ki bi naj po domžalskih ulicah več dni povzročali direndaj. Prebral je celo odprto pismo zgroženega predsednika NK Domžal v eter (podobno je bilo opaziti samo še na nacionalni RTV Srbije, ko je vodstvo FK Partizan prosilo navijače naj se vzdržijo izgredov na tekmi s HŠK Zrinjski) in na koncu dal jasno vedeti - krive so Viole (grafit Viole šampioni). Vmes še omenil, da nekaterih mariborskih navijačev še zmeraj ni na stadion, ker je nadzor zanje primerno poostren.

Povprečen gledalec nacionalne teve je tako dobil občutek (in potrditev), da so mariborski navijači neke vrste slovenski Bad Blue Boysi ali Grobari - kamor pridejo je štala. Jap, Viole so potrjeno (za povprečnega gledalca) postale strah in trepet.

Kljub vsemu pa na zelenici ne igrajo nogometa institucije in navijači. Na igrišču ne kažejo zob Zavrli in Jošti. Maribor je danes pač pokazal, da je daleč od šampionskih časov (kljub odsotnosti Zahore in Grabića pri Domžalah). Njihova obramba pa švicarski sir (5 tekem, 10 prejetih zadetkov). Že prav, da se klub počasi po sanaciji postavlja na noge, vendar so porazi 5:0 in 4:0 previsoki. Posebej, če ti petardo nasuje “povprečen” nogometni klub (Domžale celo 3 zadetke z dvema igralcema manj), ki je kariero gradil na tvojih pozabljenih asih ali ga do včeraj še ni bilo na nogometnem zemljevidu (Hajduk Kula). S takimi igrami je nemogoče razmišljati o skorajšnjem osmem naslovu.

Marijan Pušnik in Janez Janša

Ko sem pred dnevi (6.8) zapisal, da je čas za Pušnikovo slovo so me njegovi feni napadli. Milko Djurovski je 12.8 pri NK Nafti ponudil odstop, 13.8. pa Lendavo tudi dokončno zapustil. Marijan Pušnik (ex športni direktor), čigar največji trenerski uspehi sta drugo mesto s Publikumom (2003/04) in naslov prvaka druge lige z Dravogradom (1998/99) se kot kaže iz Mladinske še nima namena posloviti. Ne verjamem, da je prava rešitev na napakah se učiti, tekmo pozabiti in iti v naslednje kolo s polno paro. Pregovor, da hrabre spremlja sreča, pa tudi ni dobra popotnica. V klubu, ki svoj imidž gradi po svetovnem nogometnem obrazcu, posebej ob prihodu ZZ-ja, bi pričakoval na klopi trenerja vsaj nogometnega stratega tipa Zdenko Verdenik, če je že Milko za štajerske selektorje nesprejemljiv. Ampak realnost je, da se Milko z ZZjem še najbolje ujema.

P.S. - Kaj je pomenilo tisto množično veseljačenje vseh vodilnih mož slovenskega nogometa na častni tribuni od 85. minute naprej?

P.S.#2 - Pa kajenje Obreza (87. min) na tribuni v času “kadilske prohibicije”?