Dilem je konec. Danes, okoli 14.ure, je vodstvo NK Maribora  na tiskovni konferenci še uradno potrdilo in predstavilo trenerja prvega moštva Milka Djurovskega, ki je po blamaži v Domžalah zamenjal Marijana Pušnika.

Skupaj v sedlu: Zlatko Zahović & Milko Djurovski

Djurovski se je tako po več kot desetletju vrnil v Ljudski vrt. Navkljub neodobravanju najzvestejših forumašev (proti jih je do tiskovke bilo natančno 68%), pa je Zlatko Zahović na te opazke le zamahnil z roko češ: “Tudi proti Capellu jih je bilo na začetku pri Realu več kot 80%!” Podobno je odgovoril tudi na špekulacije z vrnitvijo usluge iz preteklosti: “Mi smo profesionalci. Potem takem bi na mestu Makrieva igral recimo moj brat?!”

Zadovoljna ZZ Top & Milko

Vodstvo NK Maribor obdano s sedmo silo

Djurovski je na morebiten negativen odnos z Violami odvrnil, da so to zagotovo najboljši navijači na svetu (ne po številu, temveč po organiziranosti) in da jih ni mogoče primerjati z nekaterimi, štiri do petimi, izjemami njegovega nekdanjega kluba. Dodatna motivacija pa bo prav gotovo tekma z Nafto (njegovim bivšim klubom), a nam taktike in postave (Gogi, NET TV) še ni mogel zaupati. Druga kot zmagovanje pa ga v Mariboru ne zanima. Alojz Fricelj je omenil, da je bil prav Djurovski edini pravi izbor, saj ga z razliko od drugih (Prašnikar, Pušnik) niso zanimale finance in igralski kader, prav tako pa ni imel pogodbe s katero bi bil vezan na katerega izmed klubov.

Danes s(m)o vsi bili ZA..

..še najbolj Slobodan Pejić (Večer)

Poziranje pred pokali..

..pa na zelenici pred stadionom

Se bo pod Milkom igralo s srcem (kot veli grafit na tleh pred vhodom iz slačilnice?)

Nekje sem prebral, da se Milko ne zna urediti..

P.S.

Naj dodam, da niti na tiskovki niti pred stadionom ali klubskimi prostori nisem opazil nikogar, ki bi nasprotoval imenovanju Djurovskega na mesto prvega stratega.

Grindhouse je muvi paketič, pri katerem sem prvič v življenju videl množično zapuščanje “predstave” v slovenskih kinematografih.

Režija: Quentin Tarantino & Robert Rodriguez

Death Proof 

Režija, kadri, fotografija in scene, ter zvočni efekti so me povsem presunili. Manj krvavenje glavnega moškega lika - Kaskaderja Mikea. Eksperimentiranje in neobremenjenost pred producenti so nam pokazali, da se tudi v Hollywoodu da narediti izredno dober low-budget film. Tarantino me je zadel. Najprej z barvo fotografije, nadaljeval s fantastičnim zaletavanjem in razbijanjem Rose McGowan (v vlogi Pam), kasneje pa še s fenomenalnim avtomobilskim trkom in posledičnim sesekljanjem ženskega, na trenutke že tečnega, buketića. Death Proof je “Girl Power” filmčič, ki zabluzi z ženskimi dialogi, katere prekinejo fenomenalne scene -bum, tresk, pam- in kadri za moško populacijo. Da je volk sit in koza cela, pa je zaključek filma spet (provizorično) pisan na kožo ženski populaciji, ki dobi vsaj za trenutek občutek, da se je feministika vrnila na velika platna. Kurt Russel jih res že dolgo ni takole dobil po pički istočasno pa fasal opazko, da ima malega.

In the death car we’re alive!

 [Več kasneje..]

Ocena: 10/10