Da je bil Milko Djurovski nogometni genij, ko sem jaz šele začel greti šolske klopi sem bil hitro poučen s strani nogometnih zanesenjakov. Da pa je bil tudi zvezda v polnem pomenu besede, pa spoznavam šele danes. Že prav, da je moja generacija bolj kot o njegovih fuzbalskih mojstrovinah poučena o njegovem nočnem življenju, a vseeno resnica ostaja - Milko je (bil) car.

Milko Djurovski na pomožnem igrišču NK Maribora

Zlatko in Milko sta NK Maribor zunaj ljubljanske izolacije potegnila iz nogometne pozabe, saj so se zanj začeli zanimati tudi tuji mediji. Pretekli teden sem najbolj organizirano nogometno institucijo pri nas v Ljudskem vrtu obisk(o)val vsak drugi dan, ravno zaradi njiju. Naročniki so hoteli naslovke, intervjuje, fotke.

V današnji Mladini je eden boljših klepetov z njim, saj je Marcel Štefančič zajel ravno to, kar danes fuzbal je - Hollywood in nič drugega. Tudi Milko se je v svojem času šel Hollywood, vendar v mejah zmogljivosti kapacitet, ki so mu bile dane. V tistih drugih časih bi tudi Beckham bil čudak, četudi ni nikoli živel za “železno zaveso”. Milko je poleg tega, da je uspešno tresel mreže in lomil hrbtenjače nasprotnikov, se zraven (nehote?) šel tudi šov biznis. Nagajiv prestop k Partizanu, turbofolk, pestro nočno življenje, oglaševanje parfumov (ste vedeli, da ga je hotela znamka Bohem?) in hulahop imidž (sončnih očal mu niso dovolili nositi, kar danes denimo prakticira Edgar Davids), knjiga “Boško i ja” in množična prodaja kratkih majic z njegovo sliko je samo nekaj faktov, ki potrjujejo, da si tega niso izmislili na Zahodu. Ob vsem tem pa je treba priznati, da je trmast Milko ostal ljudski človek. Morda še preveč.

Tedenska rubrika ”Rešujmo sobotno nagradno križanko dnevnika Večer skupaj” se zaradi dobrega odziva obiskovalcev bloga nadaljuje. 

Glasba: Peter Iljič Čajkovski - Labodje jezero

Priporočam ogled: SNK 1507, SNK 1508