Dnevnik se res gre parado smeha. Posebej s temi poslovenjenimi naslovi filmov.

Lepa Brena, Hajde da se volimo #2

In še njen spot, ki je marsikomu dvignil potenco..

Lepa Brena - Robinja

Pa United, brez slovenskega vokalista, a s podnapisi

Lepa Brena, Vlado Kalember, Alen Islamović & Danijel - Jugoslovenka

Stric Jože je poslal Janku in Metki serijo znamk. Janko jih je sortiral, sestra Metka pa mu je pomagala. Dve znamki sta bili scefrani, zato sta ju vrgla v koš. Ko so bile znamke urejene, jih je bilo treba še bratsko razdeliti. Janko je rekel:”Stric ni nič povedal, koliko znamk je zate! Toda dal ti jih bom tako število, ki kadar ga pomnožimo s samim seboj, da ravno polovico vseh znamk, ki nama jih je poslal stric.”

“Prasec!” je zajokala sestrica, “še vedno boš obdržal osem devetin znamk, ki nama jih je poslal.”

Koliko znamk je poslal stric?

Zagonetka je iz Mojega mikra (št.3), ki je izšla marca 1992.

Vsakdo, ki je že imel možnost se udeležiti kakšne tiskovke bo koj vedel o čem govorim. Namreč, dogaja se, da se na teh “dogodkih” znajdejo ljudje, ki s samo snovjo nimajo ničkaj skupnege. Ali pa so orto feni, ki se jim ob pogledu na svoje idole tako zelo zašibijo kolena, da se jim posledično naredi knedl v grlu in s tem popolni tilt, ki jih naredi povsem neuporabne.

Moti me, da se novinarji na dogodek niti malo ne pripravijo. Še manj (sploh) kaj (pametnega) vprašajo. Zato imam res odpor do tiskovnih konferenc. Tipična tiskovka izgleda takole - nekaj novinarjev z ekipo (foto/video), okrepčila in objekt poželenja. Le-ta se na hitro predstavi (če se mu sploh zdi smotrno) in potem (pre)da besedo medijem (iz večjih na manjše). Le-ti pa nič. Vprašanje morda postavi kdo iz STA-ja (ker pač mora), drugi ostanejo tiho. V ozadju. Če že, so vprašanja neumna, nevmestna ali povsem izven konteksta. Vse skupaj ena kurčeva prisila, ki ni omembe vredna. Bok ne daj, da je poželenje tuje-jezično, takrat se šele začne največji hec. Res se sprašujem - zakaj pri hudiču se naša sedma sila ne pripravi (napiše vprašanje v tujem jeziku vnaprej, če ga že ne zna)? Ker vse takole na pol zveni res malce čez les, kajne?

Tiskovka Severina (Video/http://blog.dnevnik.si/?p=617)

Drug dan pa vele članek o dogodku v katerem se poželeni znajde čisto olupan. Nekonstruktivno, kakopak!

Uffff.. Odprta debata in ostre besede so se razvnele ob komentiranju SiOL-ove zadnje akcije namenjene blogerjem, ki svoje bloge gostijo na SiOL-u. Na pobudo Dr.Onyxa. No, sam nisem vedel za tekmo v kateri se išče nov hišni bloger, ker ne spremljam prve strani SiOL-a, še manj prve blog.siolove strani, niti ne pišem bloga iz blog.siola temveč iz Ecta.

Kaj menim o samem razpisu?

Tole - http://markopigac.blog.siol.net/2007/09/18/siolov-hisni-bloger-za-210-eurmesec-oz-1260-na-polletje/ hkrati pa še sledeče - fino je, da se je SiOL odločil, da prepusti končno odločitev svojim blogerjem (uporabnikov blogov na SiOL-u). Nenazadnje je blog tukaj zaradi slednjih in ne zaradi SiOL-a. Če bo danes zmagal Fetalij bo pač zmagal, ker je ljudstvo tako hotelo. Ker je dejansko všeč tistim, ki so tukaj zaradi bloganja.

Turbo Blog

SiOL je končno naredil to, o čem so mnogi sanjali. Da se njihovo ime znajde ob Jonasu v Hall of Fameu. Med plačanci. Če ne že na njegovi link listi. Čeprav bi tistih 50 tisoč evropskih zelencev, ki jih bo zaradi Guštijevih pisarij o Ani Jud izgubil, lahko naložil veliko bolje in pametneje. Med same blogerje in ne med prisiljence ter druge falsifikatorje. Zdi se mi namreč, da ideja o bloganju naglo zavija stran od začrtanih smernic v popolni crap. Blogosfera se ne razvija, temveč stagnira oz povsem crkuje. Blogi (oz. od poletja dalje jih imenujem kar domače promo strani) so postali mehanizem za dvig ratingov napol crknjenim portalom. Tudi SiOL ni izjema. Imam občutek, da bo stvar le dobra popotnica za skorajšnjo prodajo Telekoma. Boli te kurec kaj se piše, samo da se piše, in da se klika in obiskuje. Vse ostalo je larifari. Turbo Folk je dobil svojega mlajšega (internetnega) brata - Turbo Blog.

Novinci pokazali starim mačkom zobe oz. “linkaš - linkam”

Če je Fetalij (ravno on je najbolj izpostavljen) dober ali slab bo presodilo ljudstvo z večino, ter mu ob bok dodalo še dva srečneža. Seveda bodo zapisi šli pod marsičigav drobnogled. Vedeti je treba, da bo od jutrišnjega dne (oz. od podpisa pogodbe) vstop v SiOL-ov ”Hall of Fame” postal čista komercializacija. Z zapisi se bo delal zaslužek. To pa takoj pomeni - spoštovanje avtorskih pravic (kraja gradiva iz interneta bo tako kazensko preganjana), ter drugih človekovih pravic in svoboščin, kakopak tudi uporaba pravilnega besedišča. Zelo se bojim, da lahko pri tem “pade” Irena, ki jo zelo rad obiščem in tudi pokomentiram.

Uporabniki SiOL-ovih blogov si bodo tako sami krojili usodo in se ne bodo mogli izgovarjati na uredniško politiko ali kuhinjo. Sam o kvaliteti Fetalijevih prispevkov ne morem soditi, ker zelo poredko obiščem njegov blog, kot tudi druge iz glasovalne lestvice. Vidim pa, da je fant k’r agilen pri tem devetem čudu. Podobno kot Had v letih uveljavljanja. Čeprav se mi zdi, da jima za ovratnik močno (so)piha tudi že Chef (fanta poznam zgolj zaradi puščanja komentarjev na vsakem omembe vrednem blogerskem zapisu), dasiravno se tudi kolegica Dajana precej trudi pri sami solo-promociji, v kateri pa ji niti popolna vrnitev na SiOL ne more več pomagati do gratis zaslužka. Škoda, da je iz igre dokaj hitro izpadel Had, ki se je morda še najbolj videl med njimi (pa tudi drugi smo ga videli tam). Myspace efekt oz thanx za add je pač naredil svoje. Onyx se je v svojem zapisu spraševal zakaj SiOL ne novači blogerjev med hišne. Zakaj pa bi jih, saj se število blogov dnevno povečuje, hkrati pa vsi pri njih pišemo zastonj. Torej je odgovor podan na dlani. Mene bolj zanima, koliko jih bo po tej akciji SiOL zapustilo?

Priznam, zgoraj omenjena debata me je prisilila v razmislek o višini honorarjev drugih “hišnih” blogerjev. Ne verjamem, da je Jonas (najvišje blogersko božanstvo) zastavil svoje ime za 210evr/mesec. Razlika tako ostaja tudi med samo elito. No, bo pa vsaj nekaj razbito - hišna blogerska elita bo komentirala prispevke povsem običajnih blogerjev. Kar se v praksi ne dogaja.

Torej, dragi moji - škarje in platno so do polnoči v vaših rokah! (klik)