Sensible Soccer je bil vsaj zame ena boljših iznajdb fuzbalskih igračin prejšnjega milenija. Pri nas doma ga nabijamo še danes. Bolj kot ne za zajebancijo, saj je preprost, hiter, in z razliko od Fife ne najeda (na multiplayer mode).

Današnji dvoboj je bil trening za dvokamerno snemanje in montažo, čeprav duel ni niti za trenutek izgubil srž derbija. Pri naši hiši pač nihče ne izgublja rad. Bolj kot dvoboj, pa je za zunanjega opazovalca zanimiva mimika na obrazih. Sočnost besednega zaklada je neoplemenitena, saj se je v podzavesti še vedno videla rdeča REC lučka..

Pokalna tekma (2 kroga): Argentina vs. Nemčija (2x 3 min)

p.s.

Tako pa je to izgledalo desetletje nazaj, na Amigi 500. Grif je vsekakor bilj boljši, saj se je igralo na Joestick!

Highlights by TBag198181

Verjamem, da med nami obstaja kar zavidljiva večina, ki jim (beri: nam) popustijo “ventili”. V pozitivni smeri, razumljivo. Sigurno se vam je že zgodilo, da podzavestno kdaj momljate kako pesem sami pri sebi ali ob radijskem ali ob teve sprejemniku. Nekateri še zaplešete zraven. Pa se tega niti ne zavedate. Najdejo se celo tako robusni predstavniki moškega spola, ki želijo kot slavčki odpeti še tiste najvišje (beri: nemogoče) vokale. Recimo v Bohemian rhapsody skupine Queen, ali Dennisovo liriko iz že potopnih Game overov. Čeprav bodo v družbi najbolj zagreti zagovorniki anti-pederskega gibanja, ali ritošejkanja. Dobro, najdejo se tudi ženske predstavnice, ki bi na vsak način rade odpele kaj iz Cavalerinega grla.

Ampak kaj želim povedati? To počnemo navadno, ko smo povsem sami, ko nas nihče ne vidi. Jep, to si mislimo. Zidovi imajo ušesa, okna pa oči. Pa najsi bo to doma, za šporhetom, za likalnikom, pod tušem, kar tako ali v avtu. Prav v slednjem je še posebej zanimivo. Bobnanje po volanu, čupanje ali recimo izpovedno petje (ko je ena roka na srcu, obrazna mimika pa na popolni sentimentalnosti, da še tebi postane hudo v sosednjem jeklenem konjičku). Manj slišljivo inu tudi zanimivo je, če nekdo nabija umcn-umcn.. Nekateri imajo te “probleme” že, ko si nadanejo slušalke med pešačenjem. Takrat je toliko bolj nenavadno (za opazovalce). Če imajo nadeta sončna očala in pri popolni koncentriranosti na samo petje še zaprte oči, da se vokal še dodatno pojača, lahko takšen performens traja in traja. Da ne omenjam tistih, ki pozabimo, da imamo vklopljen kdaj pa kdaj webcam. La storia continua.. Tukaj se pravi smeh (za zunanjega opazovalca) šele prav začne..

Video/Wrican2k

Who cares? Tako ali tako spremljam ljudi po rodnem mestu, ki se pogovarjajo sami s seboj. Jaz jim pravim dvorska ludila. Vedno več je tega. Nekdo mi bo pametno pripomnil, da je to njihova aura. Serem jaz na tako avro. Drugi brzijo iz enega konca maksimarket-nakupovalnega-centra na drugega kot utrgani. Več ur. Brez da kaj kupijo. Brezglavo brzenje. Opaziš jih (hočeš ali nočeš), če sediš kje na pijači, pa zmešano divjajo mimo tebe.

Novi milenij - novi ljudje. Važno, da se imamo sami pri sebi fajn. Ne? Ko” jebe velikega Brata!