
Majda Širca na domači strani DZ RS
Prebral sem Hadov spletni intervju z Majdo Širco. Poslanko, ki je bila na listi LDS-ja izvoljena v DZ (Državni zbor), kasneje pa je prestopila med nepovezane Lahovnikove poslance, ki danes tvorijo društvo Zares. Priznam, intervjuja nisem prebral do konca, saj sem se hitro ustavil že pri njeni predstavitvi. Had je namreč zapisal, da je Širca bila prva slovenska evroposlanka. Ta podatek, pa ima Širca tudi v predstavitvi na uradni strani DZ RS-ja.
“..takoj po vstopu Slovenije v EU pa tudi prva evropska poslanka iz Slovenije.”
Podatek, ki pa ne drži. V Republiki Sloveniji smo doslej imeli ene same evroposlanske volitve (13.6.2004), rezultati le-teh pa so vsem dobro znani:
- Mihael Brejc (Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati),
- Mojca Drčar Murko (Zavezništo liberalcev in demokratov za Evropo),
- Romana Jordan Cizelj(Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati),
- Jelko Kacin (Zavezništo liberalcev in demokratov za Evropo),
- Ljudmila Novak (Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati),
- Borut Pahor (Evropski socialdemokrati),
- Alojz Peterle (Evropska ljudska stranka - Evropski demokrati).
Majda Širca je bila le ena izmed sedmih kandidatov na listi, ki jo je predlagala LDS (skupaj z DeSUS-om), pred tem pa za kratek čas opazovalka v Evropskem parlamentu (EP). Na volitvah za EP je od 461 879 glasov, njena stranka prejela 95 489 glasov, Majda Širca pa “le” 1701 preferenčni glas. Manj od nje, je na listi prejela le Mima Jaušovec (1660 pref. glasov).
Za informacijo: Alojz Peterle (NS.i) je takrat prejel 79 472 preferenčnih glasov, njen (takratni) strankarski kolega Jelko Kacin 55 798, Miha Brejc (SDS) 45 992, Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) 13 633, Borut Pahor (ZLSD) 27 385 in Franc But (SLS) 20 875.

Evropski parlament v Strasbourgu

Evropski parlament v Bruslju
Še razlaga o funkciji, delu in pravicah opazovalcev v EP:
Opazovalci lahko nastopijo v EP takoj po podpisu pristopnih pogodb v EU in opravljajo svojo funkcijo do izvolitve poslancev. Število opazovalcev je enako številu mest poslancev države članice. Opazovalec ni nujno, da je enaka oseba kot poslanec, saj o slednjem odloča volilno telo na volitvah. Opazovalci tako lahko spremljajo plenarna zasedanja parlamenta, seje odborov in političnih skupin. Zgolj v vednost, da je domač parlament seznanjen z delom, postopki in načini dela Evropskega parlamentu. Ko država tudi dejansko vstopi v EU in ko državljani izvolijo svoje evropske poslance, le-ti takoj začnejo z delom.
Pravice opazovalcev, ki pridejo v Evropski parlament, niso čisto enake pravicam evropskih poslancev. Ne morejo glasovati in se oglašati na plenarnih zasedanjih, lahko pa sodelujejo pri razpravah v odborih in političnih skupinah. Tako kot ostali poslanci se lahko pridružijo političnim skupinam ter sodelujejo na sejah odborov.
Ker pa beseda teče ravno o evroposlancih (in opazovalcih) še en podatek, ki pravi:
“Pri tem je potrebno poudariti, da poslanci niso predstavniki nacionalnih delegacij, temveč evropskih političnih strank, ki združujejo poslance iz več kot sto nacionalnih političnih strank.”
Razlog več, da tudi kandidati za evroposlance niso točno poznali funkcij evroposlanca, saj so vsi zatrjevali, da bodo delali skupaj za blaginjo R Slovenije, ne pa za interese strank, katerim pripadajo.