“Sporočanje je dejanje, ko človek določeni stvarnosti da govorično obliko obstajanja, torej jo kot tvarino (temo) preslika s sredstvi danega jezika.” se glasi definicija sporočanja po stricu Toporišiču, ki jo moja generacija zna še danes sredi noči na pamet.

Sken iz zvezka za Slovenski jezik in sporočanje (1996)

Dr. Jože Toporišič je role model za vsako smrkavo profesorico slovenskega jezika, ki misli da je s svojo diplomo dosegla vrhunec svojega bednega življenja. One in njim podobne drkajo nanj kot (smo) mi na Pamelo pa še katero le, da le-te potem sproščajo svojo nedoživeto mladost in posledično terorizirajo svoje dijake/študente na karseda primitiven način - učiti se na pamet in požirati nebuloze pijancev, bohemov in drugih pedofilov kot največjo svetost. Užas. Nad slovenskim šolstvom sem razočaran, saj ne išče znanja. Je le ena bedna tekma, kdo se hitreje in temeljiteje nauči kaj na pamet. Da ne bo pomote, tako “učenje” mi nikoli ni povzročalo težav, vendar se mi zdi bedasto.

Mimogrede, mala strupenjača iz gimnazije, kot ona iz osnovne šole, ki mi je zagotovila, da iz mojega risanja in stripanja ne bo nikoli nič, mi je strogo zažugala, da pisanje ni zame. Preroško, ni kaj. Loto lističa ali športne napovedi jima zagotovo ne bi dal za izpolniti.

Prav veselo je bilo, ko smo sredi četrtega letnika izvedeli, da faks na katerega se vpisujemo ne bo točkovno omejen. Matura je tako bila le gola formalnost. Mi pa odfuk do amena in smo na razvid vseh faksov pribili papir z napisom “NO LIMIT!”. Priznam, prav smilili so se mi tisti, ki so kljub veliko vloženega truda padli skozi. Eni prvič, drugi drugič, nekateri pa celo tretjič. Zanimivo, naš tamau je moral leto kasneje v šolo, ne toliko ker je decembrski, temveč zaradi prešvohtne kilaže. Danes, si da v žep več ali manj vse vrstnike..

Kocka, Jaz, Gizmo (pod mano), Tišma & Lado (2000) pred III.gimnazijo v MB

Da je moj besedni zaklad oplemeniten z najsočnejšimi balkanskimi kletvicami ni skrivnost, čeprav si vsak december (s figo v žepu) rečem, da pa se bom v prihajajočem se letu resnično popravil in to delno izkoreninil, pa temu na koncu le ni tako. Jebiga, boli me kita, če komu nisem všeč, naj me ne posluša oz bere.

Ob prebiranju Vesti, Jonasa in Marka Crnkoviča sem se spomnil na besede enega izmed nekdanjih sosošolcev iz gimnazije, ki mi je ravno včeraj, imeli smo obletnico mature, omenil moje medvrstično psovanje tudi na blogu. Moj odgovor je bil jasen “Pizda, kaj hočeš? Takšen pač sem..”

Že car Rambo je dejal Heraklitu med pranjem svoje stojadine, da so KPGS (kurac, pička, govno, sisa), štiri najosnovnejši elementi, ki so stvorili zemljo. Se morda kdo ne strinja?

Rambo Amadeus - Oda radosti, KPGS [vir - Domača stran RASMC]

Včrajšnja dnevno informativna oddaja 24ur je postregla še z eno cvetko. Matjaža Gantarja, vsem najbolj znanega kot enega izmed govorcev na Zboru za republiko ter iz primera Delo in Mercator, sicer pa enega vidnejših predstavnikov KD Group so popovci, poleg Terčona in Posedela, včlanili in izčlanili iz nekdaj najmočnejše stranke LDS.

Bomo videl, če bo opravičilo sploh sledilo oz nasploh odziv s strani Gantarja.

Matjaž Gantar, član LDS v odstopu?

Infokanali so nekaj svetlobnih let od pojave CNN-ja in Euronewsa (manj Jazeere) postali stalnica tudi na komercialnih in nacionalnih tv postajah pri nas. Da se zapolni program. Logiš. Prej so ga v večini s ponovitvami, kar niti ni bilo tako zelo napačno, saj smo vsaj enkrat prišli tudi tisti največji zamudniki, ki teveja sploh ne gledamo, med nočnim klikanjem na svoj račun. Volk sit - koza cela. Reklama pa multiplicirana in 100% izkoriščena.

Infokanal na POP tv

No, kar nekaj časa že spremljam infokanal na POP-u. Čist’ u’redu zadevščina ob skopem teletekstu, ki ga premore Pro Plus, saj se novice nabijajo v nedogled na ponovitve. Da jih moraš ujeti. Vendar.. Kar je moteče je to, da novica navadno ni nikoli povedana/prebrana do konca, saj jo vmes že prekine druga. Koji kurec potem?

Tamč čez nekaj minutk slavi svoj osebni praznik, iskrene čestitke z moje strani. Lahko za trenutek stopiš od dela, da povadiva cha-cha-cha? Bi ti prinesel rož’co, pa vem da bi me z njo vred fuknila čez prag kot sin tastarega v “Mačkovi očeti”.

Sicer pa imam o Valentinovem svoje mnenje. “Trgovski praznik” za hohštaplerje, ki 364 dni v letu zapostavljajo svoje boljše polovičke, potem pa jih kupijo za nazaj z eno uscano rožico ali kosilom v kvazi mehiški restavraciji. No, shit.

Priznam, sem pa bil na izvrstni večerji danes v še bolj izvrstnejši družbi!

Starejši zapisi: http://www.vecer.si/blog/sanmarco

Včeraj sem prvič na teveju videl reklamo za milijonarja, ki se bo odvijal na nacionalki z Jonasom. Vse lepo in prav. Všeč mi je tudi, da se Jonas vrača “domov” (tako na RTV kot k milijonarju), ampak vseeno imam pomisleke. Prva nagrada namreč ne bo milijon temveč sto tisoč evrov!!! Torej po tej kmečki logiki zmagovalec še zdaleč ne bo milijonar, kajne?

“Vprašanje ni težko, lahko pa se poslužiš polovičke..”

Zanimivo, da mu v medijih, ki spremljajo Jonasov lajf še nihče ni zastavil vprašanja, kako komentira ironijo v samem imenu oddaje. Pustimo stare zelence, ki smo se jih dokončno losali na januarske ide. Sedaj je glavna valuta evro in le to šteje. Pa tudi od te stotke bo potrebno odvajati davek.. Da o zanimivih pravilih niti ne govorim..