Spoštovani g. Predan!

Na Vaše pismo v Mladini št. 7 na članek “Veliki brat nas gleda in briše” (Mladina št.6) bi rad odgovoril na kratko. Očitno se ja najino dopisovanje iz e-mailov preneslo na tisk in javnost. Naj vam še enkrat dopovem, da sem naredil le strip s katerim sem želel vašemu novinarju in uredniku Zvonetu Štoru, ki je mimogrede z mano, kot uspešnim blogerjem, delal intervju (ki pa nikoli ni bil objavljen, kljub napovedi) ravno za dnevnik Večer, dokazati, da sem naredil nekaj perfektnih fotk, in da delam najboljše fotke, na Bobu leta 2006 v SNG-ju v MB, ki pa na žalost najverjetneje ne bodo nikoli objavljene (logično). Na insinuacijo naj jih vendarle pokažem, sem se jih odločil objaviti na mojem blogu, ki se (je) mimogrede nahaja(l) na Večeru. Odločil sem se za strip, saj je to še težji in bolj dokazljiv primer, da pokažem svoje izstopanje. Če bi prebrali tekst ob stripu ( http://markopigac.blog.siol.net/2007/02/05/fotostrip-cosa-nostra/ ), bi vam bilo koj jasno, da je strip le en hec, ki z realnostjo nima ničesar skupnega (govor je o Cosa nostri, o kateri sva s Štorom govorila v intervjuju, pa sem jo uporabil v stripu), plus tega ne peham za svojo samopromocijo, kot ste mi očitali v e-sporočilu.

Zakaj sem se sploh odločil za Večerov blog? Zato ker velja za najpreprostejšega in uporabniku prijetnega izmed vseh ponujenih. Poleg tega pa do dnevnika Večer kot pravi Štajerc’ čutim neko pripadnost. Preberite si starejše prispevke na mojem Večerovem blogu, povprašajte Štora, preden podajate oceno o meni! Nikoli nisem prišel na Večerov blog z namenom, da se vam “maščujem” (ker se vam nimam za kaj) ali kako drugače provociram (sploh ne vem zakaj bi?). Iz Večerovega bloga ste me dobesedno pregnali ( http://www.vecer.com/blog/v1/default.asp?kaj=2&blog=zvone&id=11449 )!

Nenazadnje pa bi rad posebej razjasnil nekatere stvari, saj je v pismu kar nekaj neresnic, katere ste zapisali zame. Nisem infiltriranec (sem politično neopredeljena oseba, mislim, da sem tako z levimi kot desnimi v dobrem odnosu - to lahko potrdijo vsi, ki me poznajo), moje fotografije so že bile objavljene tako pri Večeru kot Delu (prav vesel bi bil, če bi bile še večkrat) in ne greste mi na živce. Niti vi niti vaša soproga, saj vaju niti prav ne poznam. Še manj sem se želel norčevati iz vas! Iskreno povedano niti nisem v samem stripu bil pretirano oprezen na vas, saj ste bili kvečjemu lik iz ozadja. Bolj pomembna sta mi bila Franc Kangler in Janez Janša. Pa mimika na obrazu Jerovška in Ujčiča. Zakaj? Še enkrat - ker so ZNANE osebe in ker so bile na Večerovem bobu, da dokažem Štoru!

Drži, če ne bi ukrepali, bi strip šel v pozabo. Če bi ubrali pravo noto, bi ga prijateljsko-diplomatsko odstranil. Na koncu koncev smo le ljudje, ki iščemo svoj notranji mir. Zgodilo se je pa ravno obratno. Strip ste mi izbrisali s komentarji vred brez moje vednosti (o tem so me opozorili prijatelji), kot je opazno na Večerovem blogu pa tudi dokončno. Posegli ste v moje notranjo blogersko suverenost. Kot pravi bloger tako nisem mogel ostati ravnodušen. Saj bi s tem porušil vse na čemu sem gradil in to kar ste nas učili. Biti pokončen. Biti Slovenec in nikoli hlapec! Drži, lahko bi požrl to sranje in šel naprej kot da se ni nič zgodilo. Ampak, to ne bi bil več jaz, lahko bi pa to storili tudi vi, kajne? In še dokaz:

———- Forwarded message ———-
From: Zvone Stor < zvone.stor@amis.net>
Date: 6.2.2007 14:40
Subject: Večer…
To: markedzani@gmail.com

Spet jaz…

Tokrat ti moram povedati, da sem jih pošteno poslušal v tvojem imenu. A važno
je, da sem preživel.

Preden ti povem za kaj gre, ti dolgujem pojasnilo.

../o.p.p. iz spoštovanja do Štora, besedila vmes ne bom objavil, ker nima veze z blogom in s cenzuro temveč nečim tretjim/.. načrt pa je danes ustavil direktor, ki je ocenil, da tvoj strip ni ravno v duhu tega za kar se
zavzemamo. Po dolgem prepričevanju se je iz tega izcimilo to, da sem obljubil,
da se bom pogovoril s tabo.

Resnično upam, da se lahko zanesem na tvojo pomoč in, da bova našla način, kako
zadevo izpeljati tako, da bo volk sit in koza cela.

Naj te ne razburi preveč dejstvo, da sem ti pri tvojem stripovskem prispevku
slike začasno skril (za bralce Večerovih blogov so trenutno nevidne), vsekakor
pa te pokličem, da se pogovoriva in poskusiva najti pot iz zagate.

V ponedeljek imam pogovor z direktorjem na štiri oči in… Huh… Upam, da mi ne
bo preveč navijal uh.

Heh…

Lep dan,

Zvone

P.S.
intervju za avtorizacijo ti pošljem jutri, hkrati pa bi te prosil za tvoj
portret (če ne, bom bojavil tisto sliko s Ceco, hehehe).

Še enkrat in zadnjič - ne zanimate me vi, vaša soproga ali kdo drug. Sem le študent prava, ki ljubi fotografijo in spiše kak prispevek na svoj blog. Ne kuham zamere do nikogar. Upam pa, da zadnja sporočila ( http://markopigac.blog.siol.net/2007/02/21/kdo-me-jebe-ko-na-parkingu-izmed-365-avtov-le-tebi-naluknjajo-rezervoar-za-gorivo/ ), ki jih dobivam ne prihajajo iz vašega zelnika, ampak so le golo naključje. Ker to pa res več ni hec. Ni strip. Je realnost, ki mi meče pred oči Mira Petka..

Lep pozdrav,

Marko PIGAC

Torej - bom še zadnjič odgovoril na vsa vprašanja in podtikanja glede fotostripa ter cenzure zaradi njega. Morda v bodoče res razmislim o lastni domeni. Zaenkrat se z Večerovih blogov umikam kot pisec prispevkov. Dovolj mi je omenjenega stripa. Bom pa fotkal in stripal zagotovo še dalje. Pa tudi marsikaj druga. Zamisli je precej, idej za izvedbo pa tudi.

Ponavljam in pri tem ostajam - kdor se odloči, da bo ponujal prostor za blogerje, se mora soočiti z dejstvom, da je blogerju pač dovoljeno vse - kar bi le ta zapisal v svoj “skriti dnevnik”. Roko nad tem lahko ima le pristojno sodišče, sicer je bloganje na omenjenem prostoru povsem brezpredmetno.

Smo ljudje, in vkolikor bi me g. Predan kontaktiral, da mu zapis/strip ni povšeči, bi ga odstranil! Da pa so ga odstranili brez moje vednosti in mi to šele kasneje potrdili je pa ena povsem druga pesem. Sem razmišljal ali bi bil tiho ter vse požrl (kot Mekina) in šel dalje ali pa bi povedal na glas, kot bloger s hrbtenico.. Odločil sem se za slednje. In ne, ni mi pomagal Jonas, ni mi pomagal Crnkovič, ni mi pomagala LDS, ni mi pomagala Mladina. Nisem vohun od nikogar. Nisem pod vplivom raznih botrov. Sem sam svojski. Takšen pač sem, in tega mi ne more nihče vzeti.

To, da sem javno oznanil cenzuro je bilo izključno moje lastno prepričanje, da je edino pravilno. Od tega ne odstopam in ne bom nikoli. A nas niste ravno to učili, da naj bomo ponosni pokončni Slovenci?

Iz Svetozarevske se mi očita samopromocija s to cenzuro. Povedal bom le to, da me publiciteta ne zanima. Torej iz te moke pač ne more biti kruha. Zanima me fotografiranje, pisanje in ustvarjanje. Zlobni izkušenejši in modrejši jeziki so mi povedali, da sem si zaradi tega stripa in dolgega jezika zaprl mnoga vrata v kar sam ne verjamem. Je pa tudi res, da sem strip dal v objavo le Mladini (čeprav so bile številne ponudbe od drugod!). Bobu je pač treba reči bob. 

Povejte mi, kako bomo ”najboljši”, če pa ne priznavamo lastnih napak?

Od danes dalje mArkedzanijev sekret na http://markopigac.blog.siol.net

Dobro jutro, blogerji!

Bodi o cenzuri dovolj, saj me je Večer resnično razočaral, pa tako sem - potihoma - verjel v dobro zasnovo združevanja blogerjev in ostalih jajc. Žalostno je le še to, da sem v jutranjih urah bil s svojim statičnim IP-jem blokiran ob prebiranju izlivov in komentarjev meni ljubih ”stanovskih” soblogerjev. No, z anonymizerji je šlo browsat brezhibno. Sick. Potem pa je čez današnji popoldan bil moten dostop še na moj sekretič. Blah! Ravno v času moje izjave za Vest in objave na Izklopu (tenx, bandrej). Pred očmi se mi je odvil celoten Sašev tekst. Treba pa je priznati, da toliko e-pošte že dolgo nisem prejel v e-nabiralnikovje odkar imam inštaliran anti-spam toolčiče.. Supporti iz vseh strani in inštanc. Še iz Večera! Vem, težko vam je. Ampak a ni zanimivo, da sami sebe imenujejo vladno trobilo potem pa cenzurirajo mene, ki se mi gladko jebe kdo je predsednik vlade, direktor Večera ali župan Maribora?!

Hvala vsem, ki ste na moji strani tj. pravi strani, in dokazujete, da je blog neodvisen medij, čeprav eni mislijo drugače. Le skupaj lahko zmoremo! Ravno iz tega razloga sem se odločil, da bloganja ne bom še tako hitro opustil.

Cookie & co so mi predlagali selitev kam drugam (^{_{vstran od Večera in SiOLa}}), ampak potem bi postal kot familija Strojan, preg(anja)nan. Brez (pravega) doma. Nah, raje imam dom in parcelo, ter delam na slednji, preden dokončno zaprejo štacuno. Razlaga na “iti na tuj server” - Zakaj? Čemu? Da me zatemnijo kot Bet&Win ali kot Udbo.net? Ne, ne.. Ostajam na slovenski grudi.

^{Diareja, na poziv blogerske cenzure s strani Hirkane.}

Ljubljancanje

Sem se pa danes zarana v prestolnico odpravil zgolj iz enega razloga. Psiho-testi za študentsko delo na MZZ. Pizda, mora mi ratat! Nekako sem perfekcionist in bi mi bila zguba časa iti tja za en prazen nič. Polna predavalnica na Gregorčičevi, Tinetov kuli, tri pole in jaz. Končal sem kot prvi. Ni se mi zdelo pretirano težko (ob reševanju sem se večkrat zamislil, kdo je tu fukjen in če sem to morda jaz?). Bomo pa bržkone hitro videli koga hoče Dimitrij ob sebi. No, v petek se še z angleščino postavim. Pisno in ustno. Imeti “služboval na MZZ-ju v času predsedovanja SLO v EU” v CV-ju ni ravno mačji kašelj, kaj? Ali pa to izkušnjo uporabiti za diplomsko nalogo o EU tudi ne.

^{Jaz & Zlatko, v veliki dvorani na Gregorčičevi 27 (LJ). Malo pred pričetkom testiranja.}

No, moram priznati, da sem se kasnejšega kosila v Maxiju še kako veselil, saj Ajsike nisem res že dolgo videl. Heh, bejbi You look nice, well & sexy!

p.s. zanimivost: ironija, ravno danes sem v enem izmed ljubljanskih kafičev videl Guštijevo “malo Ano”. Na drinku s SiOLovim režiserjem Ampak je treba priznati, da je mala res “huda”

Starejši zapisi: http://www.vecer.si/blog/sanmarco

Veliko ljudi me sprašuje kako je na raznih eventih, katere fotografiramo. Po zlobnih jezikih sodeč se imamo novinarji in fotografi izredno fajnsko, delamo nič - veliko zaslužimo, jemo in pijemo zastonj, ustvarjamo si poznanstva in veze, povzetek pa pretipkamo iz STA ali iz gradiva, ki nam ga predložijo organizatorji. Na koncu pa eni, sram jih/-nas bodi, celotno zadevo celo popljuvajo/-mo. Fotke so pa tako v vseh medijih več ali manj identične, kot da bi jih fotografiral uradni fotograf.

No, moj odgovor je zelo nedoločen, ki pa z zgoraj omenjeno kulinariko nima nič skupnega. Pač, attitude je odvisen od dogodka do dogodka in pretežno od same organizacije in oseb. Še tako nezanimiv dogodek zna prava organizacija in oseba narediti zanimiv. Poglejte si samo EMO. Najdražja prireditev v SLO, pa kljub temu neprebavljivo slaba. Glede fotk pa, moje se prav gotovo razlikujejo od drugih

Pred dnevi sva z Zvonetom debatirala mdr. tudi o tem, kaj vse počnemo fotoreporterji med svojim delom. Sendi Krasić je razkril, da se med delom ne prehranjuje, je pa non-stop na preži. Tudi sam se držim tega pravila, vendar veliko pijem. Na Večerovem bobu sem spil verjetno več kot liter multivitaminskega ekstrakta. Žeja, pač. Vseskozi pa lovil dobre motive, eden izmed njih je v aktualni Mladini celo izbran za foto tedna.

Bistvo - na dogodkih je posnetih veliko fotografij. Takih, ki zaidejo v resno časopisje, kot tistih, ki jih tam nikoli ne boste videli (tudi zaradi [samo]cenzure). Velika večina jih tako ostane na trdem diskovju, nekatere celo povozi čas. No, za vse zlobne jezike in tudi Zvonetu, ki me je poskušal provocirati glede fotk, v dokaz, da so fotografi vedno na preži. Takšni in drugačni. Z malo šale, pa lahko sestavimo iz svojega gradiva tudi zgodbo, katero Večer poimenuje tudi “Slika ne laže”.

Torej - en brzinski fotostrip, preden fotografije ne odromajo v večni arhiv. (Upam, da glavni akterji ne bodo tako užaljeni, da bom iznenada dobil polena za nasekat). Izbral sem jih kar iz Večerovega boba leta 2006. 

Na dan s komentarji! (celoten fotostrip si lahko pretočite od tukaj -> klik [1.22MB])

Na 24ur.com je bilo pred nekaj minutami objavljeno: http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20061205_3085464.php

Čas je bil, da se zgodi tudi pri nas. Saj se je praksa širjenja raznih nestrpnosti (denimo primer Strojan, itd) po slovenskem medmrežju širi hitreje kot viroza. Drži, internet že nekaj časa ni obljubljena dežela, kjer bi lahko vsakdo trosil svoj “Kampf” in prav je, da se neresnico, podtikanja, nestrpnost pa še kaj sodno preganja.

Sicer ne vem o čem je pisal Gušti in s čim je ujezil Ano Jud. Jasno je, da je sodna praksa v zadnjem času naredila velik napredek!

Dasiravno smo o tem na naši fakulteti (Pravna fakulteta v Mariboru) že debatirali v preteklem študijskem letu z Domnom Savičem (blogname: cookie) na povabilo prof. Benjamina Lesjaka (fotogalerija iz tega predavanja).

Vendar me zanima kako je urejeno v primeru, da je blog oz stran postavljena na strezniku v tujini (bwin, press)?

Jasno je tudi nekaj drugega. SiOL(-ov Blogos) si je spet naredil veliko reklamo, dasiravno ima urednika, ki bdi nad Blogi in je od svojega dela tudi plačan. Zato mi je čudno, da je za 24ur dala izjavo le tiskovna predstavnica SiOLa Helena Čerin in ne MC kot urednik. Pričakoval bi tudi kako s strani Jonasa, ki je recimo kar podkovan na področju sodb. Posebej odmevne so tiste s Požarjem v zadnjem času. Bolj moteča je tista opazka, da bi se za morebitno škodo trgalo s strani državnega proračuna. Veste, povedano povsem po domače - boli mene kurec za SiOLovo blogersko ponudbo, vkolikor se niso seznanili z vsemi internetnimi problemi ni ravno lepo izgubljati denarja na povsem nepomemben način, kajne? Me pa zanima, kaj o tem meni Večer? O “problematičnih” blogih na njegovem serverju?

Dodano - 2006-12-05 ob 23.12, link do “spornega bloga” -> http://72.14.221.104/search?q=cache:hrmMxwESmYAJ:gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/+gu%C5%A1ti+ana+jud&hl=sl&gl=si&ct=clnk&cd=1