Slika ne laže. Na njej se še kako vidi moj pokončnež..

Ceca Ražnatović (Klik na fotko za povečavo)

Šank rock so zagotovo eden najbolj kvalitetnih bendov pri nas, zato je vsakršno razčlenjevanje, mozganje in pametovanje o njihovi glasbi brezpredmetno.

Matjaž Jelen

Roki Petkovič in Cveto Polak

Včeraj so prišli malo rokat v Maribor, toliko žensk na enem kupu na Štuk ni privabil v zadnjem času verjetno nihče, in predstavit štirinajsti plošček (Senca sebe) v njihovi petindvajset-letnici na sceni. Softejše zvoke so ob prihodu Rokija Petkoviča (avtorja večine sklad) zamenjali s tršimi, ki so bili s strani publike izvrstno sprejeti, prav tako pa posledično s tem tudi založbo. Vkolikor si pa omislite še plošček v originalu, pa se lahko potegujete za limitirano edicijo Ibaneza (več). Mimogrede je za forplay pametno poslušati komade kar iz weba, saj so objavljeni on-line.

Punce so se najbolj raznežile na “Hvala za vse”, “Pravljico” in “Ker te ljubim”, fante pa sem na koncu zvlekel na wc (povezava z mojim sekretom je zgolj naključje), da so mi malo pozirali z novo plato v ustih (Matjaž Jelen). Priznati je treba, da so res pravi manekeni, kaj?

Aleš Uranjek, Davor Klarič, Matjaž Jelen, Cveto Polak, Roki Petkovič in oboževalki (klik za povečavo)

Šank Rock in nova plata “Senca sebe” (klik za povečavo)

Predskupina so bili I.C.E. z energično, poskakajočo se vokalistko.

I.C.E.

Šourock 2007 je v zagonu. Kontest, kjer zmagovalec dobi morebitnih pet minut slave pod podalpskim soncem. Vendar zmagovalci tega kontesta ne pobirejo kaj prida smetane na slovenski estradni sceni. Bendi, kateri so zmagovali so ali propadli (Crash) ali zanje sploh nikoli ne slišimo (Žurdov). Ali pa je kriv izbor ali zvrst presodite sami. V glavnem:

Lansko leto so bili moji favoriti Hushevci, ki so pred konkurenco prednjačili z avtorsko glasbo in izpeljanim nastopom ter fenomenalnim vokalom. Premagal jih je nek lokalni ptujski bend s priredbami že v predtekmovanju. Hushe lahko danes edine izmed teh gledamo na vseh slovenskih teve postajah v videospotu “Magneti”. Zmagovalcev Superlizo ni nikjer. Po Lampijončkih so poniknili v pozabo.

Včerajšnji (prvi) predizbor v 2007 je dal podoben rezultat. Nastopili so Hrošči, Iraxana, Little Ann, Carpe Diem, ter absolutno prvi favoriti in edini, ki so Štuk včeraj dvignili na noge - šmrkavi metalci  Voice of Violence. Z avtorsko glasbo (slišna na linku) in najbolje izpeljanim nastopom, ter dovršeno in v nulo izpiljeno izvedbo. Brez napak. Brez letenj mimo. 

Zmagovalka prvega predizbora 2007

Ne glede na to, da so oder dobesedno podrli (ne verjamem, da ga je še kdo v vsej zgodovini Štuka?), so igrali dalje, kot da se ni nič zgodilo. Stara pesem - spet jih je potolkel nek pop bend s slabo izvedenimi priredbami (kitarske solaže niso bile niti približno omembe vredne, smelo so si izbrali Slashev opus), dasiravno so vsi v najboljši koncertni dvorani na štajerskem včeraj vedeli, da nezasluženo.

Jebiga. Na rock kontestih metal ne zmaguje, ampak zakaj pa zmaga pop in zakaj se ne podpira avtorskih skladb? Če zmaga nekdo s priredbami bi morale biti odigrano na nivoju izvirnika ali vsaj bolje ne pa kot v zakotnih štalah naše Kure, kajne?

Več fotografij - KLIK

Voice of Violence, nesojeni zmagovalci

YounGunZ po Rockonnetovsko foto/Samo Bešlagič & Bojan Okorn

Pestra sobota. Ni kaj. Najprej Aleš Hadalin in Joži Šalej v Kibli, kasneje YounGunZi z Rockonnetovci v Slovenski Bistrici in na koncu metalikaši oz kot so me sami popravili mega(za)detki v cirbeškem placu. Škoda, kaj v Bistrici ni delal šank, bi zagotovo ostala še kako urco. Vas pa je bilo fajn spet videt’! Nina, Samo, Bojan, Rice, Težky in MO..o..nika

Aleš Hadalin in Joži Šalej v Kibli

Mimogrede sva si z miško včeraj pošteno pri(i)g(a)rala vsak svoj izvod še neizdanega albuma skupine 2HATE v pozni jutranji uri v malem zaselku nad Šentiljem. Kebab je ob šestih zjutraj nenormalno pasal.

Pubeci, več gvihtanja, žgancov pa vaje. mArkedzani never loses

Za konec pa še posnetek Hadalina. Umetnika njegovega kova so prišle posneti vse mariborske televizije, tudi Gizmo ni odsedel križem rok. Le luč bi lahko vklopil, da ne bi posnetek bil tema:

Aleš Hadalin in Joži Šalej v Kibli Snemalec/Jan Bauman - Gizmo

Ker se mi je na pustni torek pripetil neljubi dogodek, katerega ne privoščim nikomur, se je fotografiranje za tisto noč/jutro zame tudi končalo. Zatorej le nekaj fotografij. Zmelkoow so začeli kot Guns N’ Roses, Šoumovci so se pa povsem podesničili.

Magdić & Zoki Kačičnik s Svetim pismom nad zlo, ki preti

Jernej Lovše s pešicami

Zmelkoow (kot GNR) pa s pesmijo

Starejši zapisi: http://www.vecer.si/blog/sanmarco

Ogromno število koncertov je že za mano, vendar še vedno mislim, da je Billy na svojega Abrahama naredil največji vtis name, ko sta več kot dve uri rokala s Stevom Stevensom v nekdanji bečki plinarni.

Steve & Billy

Kljub temu, da sem na sam koncert odšel zgolj ljubiteljsko (tenx to Concert Freak za aranžma), namenoma sem pustil mašino doma, pa sem koj spoznal, da take kapacitete ne moreš izpustiti iz .jpg oblike. Meni najljubša komada (Sweet sixteen in Rebel Yell sem zabeležil še v .avi). Deformacija, pač. Takrat sem za Rockonnet spisal naslednji tekst:

05. 12. 2005, BA-CA Halle Gasometer, Dunaj. Od 20.00 do 22.20. Vstopnina: 10.000 SIT oz. 42.11 EUR. Obiskovalcev: 4000. Amibent: Fantastičen.

Billy Idol. Narcisoidni, nabildani seksapilni punk pači-fejs rocker se je vrnil v našo okolico. Poln energije! Pa se je pred kratkim srečal tudi že z Abrahamom. A glas mu še vedno služi. Sedaj je še boljši kot prej! V več kot dveurnem glasbeno-tehnično-športnem performensu skupaj s hitroprstim in natančnim Stevom Stevensom in ostalim nabildanim kvartetom, ki se je menjaval tako na odru kot za glasbili, nam je pričaral pravi mali miklavžev spektakel. Stari prdec v top formi ni popuščal niti za sekundo. Kvečjemu smo mi ostajali brez sape. Še ’toaleto’ je menjaval pogosteje kot Helena Blagne! Vedno znova pa je moral pokazati svoje izklesano telo.

Da ve, zakaj je na sceni več kot 28 let, dokazuje že popoln in nenehen stik z občinstvom in nagrajevanje le-tega z raznoraznimi artikli, glasbenimi pripomočki in ostalo ‘navlako’, ki pa je za fene in kolekcionarje tako najlepše darilo.

Vsakršno ocenjevanje več kot dveurnega šova bi bilo odvečno. Še čas je brzel prehitro. Komaj smo se zavedli, je že bil na vrsti več kot dvajsetminutni ‘Mony, Mony’ bis s solo kitarskimi vložki in menjavami za glasbili. Posebej velik vtis je naredil izjemen bobnar, ki nam je poleg bobnarskih finoč pokazal nekaj vratolomnosti tudi s kitaro, ko sta s Stevom odigrala več kot 10-minutni improvizirani solo.

Sicer se je rulja najbolj razživela še vedno na stare viže. Na primer kasnejšo Scooterjevo predelavo ‘Rebel Yell’. Ko so zavrte Avstrijke začele plezati na ramena, se je vedelo, da ni več šale, posebej, ko se je na stenah pojavil Billijev obraz čisto po batmanovsko (predzadnja fotka).

In the midnight hour!

Nad nastalimi fotkami sem več kot navdušen, tudi nad samima posnetkoma, saj sem vse skupaj delal z Minolto dimage xt. Upal, sem da uspe vsaj en oster posnetek (za spomin). Seveda ob precejšnji pomoči kolegov, ki so razvnete oboževalce tiščali vstran od mene (v prvi liniji!) - da sem lahko umiril in streljal po mojstrih na odru. Muvija sta posnete iz centra dvorane, da zvok ne bi pretirano hreščal.

Še enkrat bi se rad zahvalil kolegom, da so mi pobrali denarnico, ki mi je s celotno vsebino (evri, vsi dokumenti in karto za koncert) padla iz zadnjega žepa kavbojk pod mizo, medtem ko smo srkali hladno nizozemsko pivo v enem izmed gornjih lokalov dunajskega BA-CAja.

Gizmo, Pero, Luca Tony & moja malenkost na vhodu BA-CAja.

Rebel Yell / vkolikor muvija ne vidite, zaradi youtubove crkovine ga pretočite od tukaj (klik)

Starejši zapisi: http://www.vecer.si/blog/sanmarco