Ne morem mimo križanke v časopisu ne da bi jo poskusil rešiti do konca. Je to strast ali le dokazovanje znanja? Tudi tokrat sem pri jutranjem zajtrku naredil enako s sobotno prilogo dnevnika Večer.

Potrebuje kdo rešitev?

Ravnokar sem prebral Katjin prispevek in se malo zamislil. Velikokrat ko delam kaj za kak medij, želim izpasti čimbolj izviren in navadno določene stvari “postavljam”, čeprav mi to ni baš v ponos, a jebiga, važna je izvirnost. Torej, zgodi se, da svoje “modele” zmodeliram po lastni volji, oni seveda sodelujejo kot je treba. Ampak, potem še drugi žanjejo to kar sem jaz posejal. To se mi je zgodilo na zadnjem fotošutingu. To se mi kar često dogaja.

No, zanima me, če obstaja kaka zaščita te ideje, ali se lahko potem vsakdo kiti s tvojim perjem? Enako velja za vprašanja/izjave, ki se potem znajdejo na konkurenci. Tvoj “delež” je seveda mojstrsko obiden.

Hja, tudi v politiki se dogaja to česar smo vajeni že iz žogobrca. Prestopi. Tudi pri nas so tile prestopi postali skoraj že stalnica. Vendar nekih bolj odmevnih niti ni bilo. Do včeraj. Ko so nekdanji poslanci LDS-ja pristopili k Pahorjevim. Dragi Tone si je po slabem pol letu dni podal roko z dragim Borutom. Se še spomnite njunega dopisovanja in vseh polemik kako sta razbila levico?

Dobro, še najbolj znan je prestop Pucka iz SKD v LDS. Zelo v senci je denimo bil Ruplov iz LDS-ja v SDS. Ničkaj odmeven tudi ni bil prestop Dobrajčeve iz SNS v SDS. Pa izleti Paulinove. Izredno zanimiv mi je recimo bila kandidatura prolevičarsko usmerjene Eve Irgl na listi SDS in kasnejša izvolitev. 

Kaj sem hotel ob tem povedati - ja, zanimivo. Politika postaja kot fuzbal. Takšno in drugačno kadrovanje. Nerazumljivi prestopi se vrstijo iz dneva v dan. Počasi bom začel verjeti, da bo tudi politični kader neke stranke le marionetna poteza za volivce. Na liste postaviš bogate-in-lepe, da jih glupa raja voli. Neke vrste Reality show. Profilirane face, ki privabljajo glasove. Špilajo pa tako, kakor jim botri igrajo. Super, kajne? Če ne druga, vsaj neki tolar pobašejo v žep.

Ob vsem tem se mi poraja nešteto vprašanj - Kako lahko nekdo čez noč spremeni svoje politično prepričanje? Svoje življenjske nazore? Je to dejansko sploh mogoče?

LDS postaja tista marginalna liberalna stranka, ki nikakor ne more biti več absolutni prvak. Po drugi strani pa se iz nje selijo vsi. Eni so odšli v SD, drugi se zbirajo okoli Golobiča. Mislim, da bi se podobno dogajalo s SDS-jem, vkolikor mu tokrat na volitvah ne bi ratalo. Mislim, da bi tudi Janši bili dnevi šteti. Vendar, JJ-ju je uspelo. Dileme so bile čez noč pozabljene. Ampak to še ni vse. Ob vseh neuspehih mu je za slab evro uspelo vendarle zmanjšati naročnino za RTV in hkrati postaviti parlamentni program. Vse to nam daje jasno vedeti - Prihajajoče se volitve bodo še kako zanimive.

Šourock 2007 je v zagonu. Kontest, kjer zmagovalec dobi morebitnih pet minut slave pod podalpskim soncem. Vendar zmagovalci tega kontesta ne pobirejo kaj prida smetane na slovenski estradni sceni. Bendi, kateri so zmagovali so ali propadli (Crash) ali zanje sploh nikoli ne slišimo (Žurdov). Ali pa je kriv izbor ali zvrst presodite sami. V glavnem:

Lansko leto so bili moji favoriti Hushevci, ki so pred konkurenco prednjačili z avtorsko glasbo in izpeljanim nastopom ter fenomenalnim vokalom. Premagal jih je nek lokalni ptujski bend s priredbami že v predtekmovanju. Hushe lahko danes edine izmed teh gledamo na vseh slovenskih teve postajah v videospotu “Magneti”. Zmagovalcev Superlizo ni nikjer. Po Lampijončkih so poniknili v pozabo.

Včerajšnji (prvi) predizbor v 2007 je dal podoben rezultat. Nastopili so Hrošči, Iraxana, Little Ann, Carpe Diem, ter absolutno prvi favoriti in edini, ki so Štuk včeraj dvignili na noge - šmrkavi metalci  Voice of Violence. Z avtorsko glasbo (slišna na linku) in najbolje izpeljanim nastopom, ter dovršeno in v nulo izpiljeno izvedbo. Brez napak. Brez letenj mimo. 

Zmagovalka prvega predizbora 2007

Ne glede na to, da so oder dobesedno podrli (ne verjamem, da ga je še kdo v vsej zgodovini Štuka?), so igrali dalje, kot da se ni nič zgodilo. Stara pesem - spet jih je potolkel nek pop bend s slabo izvedenimi priredbami (kitarske solaže niso bile niti približno omembe vredne, smelo so si izbrali Slashev opus), dasiravno so vsi v najboljši koncertni dvorani na štajerskem včeraj vedeli, da nezasluženo.

Jebiga. Na rock kontestih metal ne zmaguje, ampak zakaj pa zmaga pop in zakaj se ne podpira avtorskih skladb? Če zmaga nekdo s priredbami bi morale biti odigrano na nivoju izvirnika ali vsaj bolje ne pa kot v zakotnih štalah naše Kure, kajne?

Več fotografij - KLIK

Voice of Violence, nesojeni zmagovalci

Vse besede so odveč. Lahko pa slikco, ki sem jo pravkar poštimal na željo njegovega prvega fan kluba (iz Šentilja) brez problema (in copyrighta) vtetovirate na svojo ramo, podlaket, lopatico ali pod popek.

Ravnokar sem med šaltanjem po teveju preletel Auerjev NET TV. Nič nenavadnega. Programa sploh ne spremljam, saj je na precej nizkem, da ne rečem amaterskem nivoju, ko mi je v ušesa mimogrede padla reklama v “našem” jeziku. Vrnem se nazaj, če sem se morda zmotil, pa isto.. Mobilne melodije za vaš mobilni telefon pošaljite SMS poruku sa kodom mjuzik na.. Pizda, kot da gledam Pink TV.

Stojan Auer v poslopju svoje teve hiše, kjer ima tudi nočni lokal kjer toči pivo, katerega zastopnik je

No, bolj čudno mi je to, da je imel Frankl probleme z angleškim naslovom enega članka, Auer pa lahko forsira reklame brez problema v tujem jeziku nepodnaslovljene..

Zdaj še samo fali, da bo Roškar svojo oddajo preimenoval v “Peta noć” se oblekel v čobansko nošo ter uvodni jingle spremenil v “A kaaaa-da padne noč, ja zo-vem u-pomoč, jer tebe neeeejma tuuuuuuu, para rara ram..”