YounGunZ po Rockonnetovsko foto/Samo Bešlagič & Bojan Okorn

Pestra sobota. Ni kaj. Najprej Aleš Hadalin in Joži Šalej v Kibli, kasneje YounGunZi z Rockonnetovci v Slovenski Bistrici in na koncu metalikaši oz kot so me sami popravili mega(za)detki v cirbeškem placu. Škoda, kaj v Bistrici ni delal šank, bi zagotovo ostala še kako urco. Vas pa je bilo fajn spet videt’! Nina, Samo, Bojan, Rice, Težky in MO..o..nika

Aleš Hadalin in Joži Šalej v Kibli

Mimogrede sva si z miško včeraj pošteno pri(i)g(a)rala vsak svoj izvod še neizdanega albuma skupine 2HATE v pozni jutranji uri v malem zaselku nad Šentiljem. Kebab je ob šestih zjutraj nenormalno pasal.

Pubeci, več gvihtanja, žgancov pa vaje. mArkedzani never loses

Za konec pa še posnetek Hadalina. Umetnika njegovega kova so prišle posneti vse mariborske televizije, tudi Gizmo ni odsedel križem rok. Le luč bi lahko vklopil, da ne bi posnetek bil tema:

Aleš Hadalin in Joži Šalej v Kibli Snemalec/Jan Bauman - Gizmo

Evo, v začetku aprilu se obeta prvi večji BlogBall pitnik/piknik v okolici Ljubljane (kakopak). Na pobudo rigi digi dagija, plac šenka roza (sestra največjega Mudonje v Podalpju). 

Kot kaže na same odzive, bi to lahko bil največji blogerski miting pri nas. Za še večjo zanimivost pa lahko povem, da ga ne bo organiziral kompjuter g33k (čeprav s svojimi angažmani počasi prehaja tudi že v to fazo), temveč faliran šolar in kontra-bas inštrumentalist. O kvantni fiziki beseda torej ob rujni kapljici in pečenjarah ne bo tekla, ali pač?

SMS, ki mi ga je včeraj poslal sosed nad mano, ob poslušanju Dagijeve “Mećke”

S to težavo sem se pred časom že srečal, vendar sem jih prefinjeno rešil, da sem Quicktime preprosto odstranil. No, ker želim glasbo poslušati le še v iTunesu, sem ga dobil v kompletiču s “spornim” predvajalnikom. Z naložbo pa so se mi prenehali gnati muviji na blogih. Torej, kako te muvije ponovno zagnati, brez da bi vedno znova moral nekaj inštalirati/deinštalirati in poskakovati med meniji. Torej, enkrat za vselej.

Hvala.

Aja, gonim xp-je pro in iexplorer 6.0 (nimam še appla, ne rabim mozille).

Primer: Na kurec mi gre ta vprašaj, rad bi gledal muvi

Včeraj sva z miško šla papat po indijsko na mariborske Košake v Srečnega slona. “Gurmanu” mojega kova, ki najbolj uživa v kebabdžinicah, hamburgerdžinicah, pizzerijah in drugih restravracijah hitro-pripravljive hrane je bilo to vse zelo-zelo tuje. Nekako pa se vedno (vsaj pri hrani) raje poslužujem preizkušenega recepta.. Še dobro, da indinjara angleških šefov, ki govorijo nerazumljivo slovenščino, poseduje strokovnjaka, ki nama je hitro priskočil na pomoč. Gobčnega mladeniča z blond prameni in svojstvenim humorjem, ki pa lahko streže samo pijačo. Pravi, da streže zgolj iz zabave, saj je njegovo področje ukvarjanja čisto drugje (če bi prebirala Novo bi zagotovo vedela, da spada v samo špico estrade) - v glasbi, kjer tudi veliko več zasluži. Menda je izdal že dva cedeja, v pripravi je tretji, spot pa bo v roku nekaj dni tudi premierno predvajan na Papriki v oddaji ex missice Žive Vadnov - Bonboniera (ne vem če sem prav zapisal). Ko sva ga pobarala, če nama lahko pokloni kak primerek (ipak, bil je Dan žena) s posvetilom, se je prefinjeno izmuznil, češ da v službo pa tega res ne nosi. Škoda. No, mimogrede je ocenil, da moja malenkost lomi čaše na hrvaško glasbo malo višje na popularni Ribičiji, miš pa sodi po eleganci bolj v opero. Seksi, kakšni se vkup najdemo ne?

No, zakaj to pišem? Vkolikor se nahajate v bližini štajerske metropole skočite na košaški hrib. Prijeten ambijent in veliko smeha pa hiperaktiven konobar vam bo večer zagotovo popestril v nulo. Napitnino mu raje dajte kar v roko, saj jo gazdarica sicer daje v skupni fond, ki se potem deli po glavah. Ne(u)pravič(e)no!

Damjan Murko. Foto s posebnim dovoljenjem www.izklop.com

Priznam, nisem še slišal nobenega njegovega komada, kljub temu, da je naslovnega - “Srečen da sem moški” - iz prihajajočega se longplaya spisala sama Saška Lendero.

Popravek - 9.marec, 17.45 - Nekaj njegovih angelskih (klik).

“Sporočanje je dejanje, ko človek določeni stvarnosti da govorično obliko obstajanja, torej jo kot tvarino (temo) preslika s sredstvi danega jezika.” se glasi definicija sporočanja po stricu Toporišiču, ki jo moja generacija zna še danes sredi noči na pamet.

Sken iz zvezka za Slovenski jezik in sporočanje (1996)

Dr. Jože Toporišič je role model za vsako smrkavo profesorico slovenskega jezika, ki misli da je s svojo diplomo dosegla vrhunec svojega bednega življenja. One in njim podobne drkajo nanj kot (smo) mi na Pamelo pa še katero le, da le-te potem sproščajo svojo nedoživeto mladost in posledično terorizirajo svoje dijake/študente na karseda primitiven način - učiti se na pamet in požirati nebuloze pijancev, bohemov in drugih pedofilov kot največjo svetost. Užas. Nad slovenskim šolstvom sem razočaran, saj ne išče znanja. Je le ena bedna tekma, kdo se hitreje in temeljiteje nauči kaj na pamet. Da ne bo pomote, tako “učenje” mi nikoli ni povzročalo težav, vendar se mi zdi bedasto.

Mimogrede, mala strupenjača iz gimnazije, kot ona iz osnovne šole, ki mi je zagotovila, da iz mojega risanja in stripanja ne bo nikoli nič, mi je strogo zažugala, da pisanje ni zame. Preroško, ni kaj. Loto lističa ali športne napovedi jima zagotovo ne bi dal za izpolniti.

Prav veselo je bilo, ko smo sredi četrtega letnika izvedeli, da faks na katerega se vpisujemo ne bo točkovno omejen. Matura je tako bila le gola formalnost. Mi pa odfuk do amena in smo na razvid vseh faksov pribili papir z napisom “NO LIMIT!”. Priznam, prav smilili so se mi tisti, ki so kljub veliko vloženega truda padli skozi. Eni prvič, drugi drugič, nekateri pa celo tretjič. Zanimivo, naš tamau je moral leto kasneje v šolo, ne toliko ker je decembrski, temveč zaradi prešvohtne kilaže. Danes, si da v žep več ali manj vse vrstnike..

Kocka, Jaz, Gizmo (pod mano), Tišma & Lado (2000) pred III.gimnazijo v MB

Marčevsko kolumno v Unicatu - reviji za mlade začenjam z naslednjimi besedami -

“Mineva že tretji mesec tega leta, jaz pa se še vedno nisem aklimatiziral na evro. Zapravljam občutno preveč in nekontrolirano. Kljub temu, da premore naša domače ognjišče kar tri evrokalkulatorje. Mislim, da sta dva še zmeraj zapakirana. Nekako se trudim privajati na te »tanove« z maksimalno dvema ničlama, dasiravno šele danes resnično spoznavam kaj smo z odpisom tolarja sploh izgubili. Nič nenavadnega za naše Podalpje, imeti evro je pač trend, dasiravno so veliko močnejše in nacionalno zavestnejše države Evropske unije, po katerih se radi zgledujemo in jih postavljamo za primerjavo, ostale pri svojih valutah. Hja, po toči zvoniti je prepozno. Mi pa se tako vedno radi branimo svojega. Mimogrede, se tudi vam po lokalih dogaja, da vam nikoli ne znajo vrniti pravilno nazaj?”

Bankomat. Nekdaj sem dvigoval 3 čuke, danes se pod 50 EUR ne ’splača

Res je. Še zmeraj se nisem aklimatiziral. Vprašanje pa je, če se sploh kdaj bom. Popizdiš. Na bankomatu več ne dvigujem 3 čuke, kot ponavadi, temveč 50 EUR. Vsotica pa kopni iz minute v minuto. Tankam tud več ne 3 čuke, kot ponavadi. Danes vlivam v kesl po 20 EUR. Sram me je za 2 nekdanja čuka.. Mimogrede, 3 čuke je bila taka mera, da se mi ni zdelo dosti pa ne malo. Runda v gostilni ali kafani je tudi veliko nad “nekdanjo”. Sprašujem se, kaj smo pri božji tetki s to uvedbo resnično dosegli in zakaj cene niso ostale enake nekdanjim? Vlak se recimo v celem letu ni podražil za več kot 10 SIT na moji relaciji. Danes se draži iz meseca v mesec za skoraj 30%. Po Kanglerjevi policijsko trdi roki, pa moramo menda plačevati še parkirnino v totem mestu. Zasoljeno. Moram si omisliti tako držalo za reg.tablico, s katerega bo tablico brzinsko in nepoškodljivo možno temporalno odstraniti.

Urne postavke (na študentu) se niso ničkaj zvišale - celo zmanjšale so se. Niti plače/honorarji se niso povečali. Pizda smo se napizdili s to E.U. Me prav zanima katero teslo je na referendumu obkrožil ZA? Marš u kurec.