Kolega, sicer resen družinski človek (v kratkem se misli poročiti in zaploditi potomce), mi ravno preko MSN-ja razlaga o šibkosti mariborske fukplacovine. Pravi, da že nekaj časa opaža, da je seks za džabe v Mariboru še dodatno adrenalinski, vkolikor ga prakticiraš na javnih mestih s priležnico, saj so namreč le-ta (beri: javna mesta) dobesedno javna. Tako se pritožuje, da se pravo čez-plot-skakovje začne šele tam pozno po 23-ti uri, saj te lahko mimogrede presenetijo mimoidoči, da ne govorimo o sotrpinih, dasiravno slednjim ni toliko pomembno dogajanje v drugem avtu kot v svojem. Najbolj mirno pa ni niti po drugi uri zjutraj, saj lahko mimogrede nabašeš na kakega trimčkarja, ki ne more spati, pa četudi nasajaš fukohotno mladenko nekje globoko v gozdu. Tudi nad 1500m nadmorske višine!

Mesta (Hočko Pohorje; glavno parkirišče na Pohorju; parkirišče pod Areno; Meljski hrib; Urban; Borova vas; Park v Vrbanski ulici; Tri ribniki, Betnava..), ki so bila dolgo časa sveti jebiplac, so obljudena (z “nepridipravi”) bolj kot Mercator v času razprodaje. In biti tam neopazen je skoraj takšen loto kot biti Strojan danes v Ambrusu. Denimo parkirišča večjih supermarketov vzdolž Tržaške pa so zaprta z verigo, zato kvazi parking in fuk pod razsvetljavo ne pride v poštev.

Toži, da pa je “dnevni počitek” v katerem izmed motelov/hotelov cenovno primerljiv z najemom predajanja užitkov “kraljice noči”, zato se več ali manj skorajda ne izplača in mi modruje, da sploh ne vem kaj pomeni to imeti svoje stanovanje. Ločeno od drugih. Študentskih sob je pa tudi tako zelo malo, da bržkone lahko zelo hitro naletiš na sosedo katere izmed predhodnih “črtic”, če ne že cimro.

No, če poznate kaj pametnega v radiju 10km Maribora, lahko mirno spišete spodaj v izlive (beri: komentarje). Prispevek bo zagotovo prebran, upam pa, da tudi ne preganjan (z vaše strani).

Verjamem, da med nami obstaja kar zavidljiva večina, ki jim (beri: nam) popustijo “ventili”. V pozitivni smeri, razumljivo. Sigurno se vam je že zgodilo, da podzavestno kdaj momljate kako pesem sami pri sebi ali ob radijskem ali tv predvajanju. Nekateri še zaplešete zraven. Pa se tega niti ne zavedate. Najdejo se še tako robusni predstavniki moškega spola, ki želijo kot slavčki odpeti še tiste najvišje (beri: nemogoče) vokale. Recimo v Bohemian rhapsody skupine Queen, ali Dennisovo liriko (sem prav napisal?) iz že potopnih Game overov. Čeprav bodo v družbi najbolj zagreti zagovorniki anti-pederskega gibanja, ali ritošejkanja. Dobro, najdejo se tudi ženske predstavnice, ki bi na vsak način rade odpele kaj iz Cavalerinega grla.

Ampak kaj želim povedati? To počnemo navadno, ko smo povsem sami, ko nas nihče ne vidi. Jep, to si mislimo. Zidovi imajo ušesa, okna pa oči. Pa najsi bo to doma, za šporhetom, za likalnikom, pod tušem, kar tako ali v avtu. Prav v slednjem je še posebej zanimivo. Bobnanje po volanu, čupanje ali recimo izpovedno petje (ko je ena roka na srcu, obrazna mimika pa na popolni sentimentalnosti, da še tebi postane hudo v sosednjem jeklenem konjičku). Manj slišljivo inu tudi zanimivo je, če nekdo nabija umcn-umcn.. Nekateri imajo te “probleme” že, ko si nadanejo slušalke med pešačenjem. Takrat je toliko bolj nenavadno (za opazovalce). Če imajo nadeta sončna očala in pri popolni koncentriranosti na samo petje še zaprte oči, da se vokal še dodatno pojača, lahko takšen performens traja in traja.. Da ne omenjam tistih, ki pozabimo, da imamo vklopljen kdaj pa kdaj webcam. La storia continua.. Tukaj se pravi smeh (za zunanjega opazovalca) šele prav začne..

Who cares? Tako ali tako spremljam ljudi po Mariboru, ki se pogovarjajo sami s seboj. Jaz jim pravim dvorska ludila. Vedno več je tega. Nekdo mi bo pametno pripomnil, da je to njihova aura. Serem jaz na tako avro. Drugi brzijo iz enega konca maksimarket-nakupovalnega-centra na drugega kot utrgani. Več ur. Brez da kaj kupijo. Brezglavo brzenje. Opaziš jih (hočeš ali nočeš), če sediš kje na pijači, pa zmešano divjajo mimo tebe.

Novi milenij - novi ljudje. Važno, da se imamo sami pri sebi fajn. Ne? Ko” jebe velikega Brata!

Z Nikolo Zorićem, klavijaturistom Riblje čorbe, sva v soboto vrgla debato o Turbo folku. Zanimivo. V Srbiji Turbo folk postaja passe, pri nas se še uveljavlja in počasi prehaja v špico. Poslušajo ga vsi. Dasiravno je prvi slovenski turbo folk bend, Agropop oral ledino že v času kraljice te zvrsti Lepe Brene (Fahrete Jahić). Turbo folk je instant glasba, ki je značilna za področje Balkana (beri: ex Juge). Neke vrste zabavna glasba, ki vleče paralelo med popom in primesmi etna in folka. Prva nosilka je bila Vesna Zmijanac (čeprav bi lahko idejni oče bil že sam Goran Bregović osebno) ime pa ji je dal sam Rambo Amadeus Svetski Mega Car. Kakopak iz čiste zajebancije, ki se je sprevrgla v čisto resnico in kruto realnost. Razcvet je Turbo folk dosegel v začetku 90ih, ko je Miloševićeva oblast umetno forsirala to zvrst glasbe. In se je prijel. Tudi pri nas, v BiH in v zadnjem času še v sosednji Hrvaški.

Nič nenavadnega več ni, da si tudi navijači Hajduka, Dinama ali Željota rolajo Ceco Ražnatovič. Ironija tudi več ni, da si jo zarolajo privrženci Marka Perkovića Thompsona. Da je mogoče Ceco in Thompsona slišati v zaporedju. Ali pa Thompsona in Bajo Malega Kninđo. Čudna so pota gospodova. Nič nenavadnega ni, če si vodja navijačev Crvene zvezde ob napevih katere izmed brhkih deklin Pinka s sebe strga košuljo, refleksivno dvigne roke zmagovalno v zrak in v polhripavem in zavijajočem se vokalu (kot poslušanje razmagnetene kasete) zapoje kak znan refren. Si lahko predstavljate, da bi recimo vodja Dragonsov (ok, pri njih je vse možno) ali Viol isto stvar naredil na katerega izmed komadov Saške Lendero? Neeeeeee.. Imeli bi ga najmanj za pedra. Zamislite si, da na povratni tekmi Maribora s Partizanom zarolajo med polčasom Saškinega Metulja. Srbi bi se poscali od smeha..

Slovenci ne odobravamo svoje “zabavne” glasbe. Ker ni na nivoju. Na nivoju je narodnozabavna glasba, katero pa nam kradejo tujci. Posebej alpske dežele z Nemčijo. Avsenik in Slak to dobro vesta. Ni zastonj Na Golici najbolj predvajana in prodajana instrumentalna skladba na svetu!!! Zakaj ni slovenska zabavna glasba na nivoju? Ker jo krademo od drugih. Ker naši “glasbeniki” mislijo, da je mogoče že uveljavljen hit na nekem področju slabo predelati in vsiliti semkaj. Nemogoče. Turbo folk glasbo je znal delati Agropop, ki bi s srbohrvaščino lahko uspel tudi drugod. Zaostajal ni niti Vunjakov Brendi. Pubeci so delali pred dvema desetletjema glasbo, ki bi bila uspešna danes. Danes Slovenija ne premore dobrega Turbo folk izvajalca, kot je to pri Jugosih Halid Bešlić ali denimo Haris Džinović. Na vsak način namreč želimo ustvariti nekaj umetno. Na silo. Tudi Atomik Harmonik nam ni dobro ratal. Še vedno izstopa tista favšija, ki jo Slovenci v podzavesti imamo. Da bi ja sosed ne bil uspešnejši od nas. Zato ga za njegove uspehe ne bomo hvalili. Bomo pa grajali, z vsem srcem in užitkom, njegove neuspehe. Predvsem tukaj moramo veliko narediti. Na naši lastni podzavesti. Ni kriv Jasmin Stavros, da naši državljani v masah zasipajo njegov nastop. Ni kriv Balašević, da že desetletje prodaja iste finte in rasproda Festival Lent. Krivi smo mi in naši glasbeniki, ki so napram - tudi Stavrosu, še vedno preslabi in še bolj nekvalitetni. Njihovi nastopi pa p(o)razni..

Opažam, da ne morem več konkurirati mnogim ženskam v poznavanju avtomobilov in njihovih karakteristikah. Še manj v navtičnih kvizih. Punce vedo več in boljše od mene. Znanka, ki zase pravi, da jo denar ne zanima, da ni pleh pička in še kaj, pa vedno znova orgazmira ravno na plehovje, ki se vozi mimo ali zgolj ob omembi. Da ne omenim, da je v mrežni denarni verigi..

Zakaj te punce nikoli ne rečejo npr Jani pride pome z avtom? Vedno bodo rekle Jani pride z avdijem po mene. Ali pa Ma to je oni tip, ko ma jaguarja! Nisem še slišal, da bi katera rekla npr Jani bo zdaj zdaj s Kio tukaj..

Pa naj mi nekdo razloži zakaj so barke tako zelo aktualne? Zakaj mora vsaka punca, če je na morju, biti slikana na krovu?

Heh, a jaz sem zvezda, od Lublance do Drave, pa kaj je to pičkam, da ne padajo name? (Carina, Od Lublance do Save)

Pri Hadu sem prebral; Hada občasno berem, ker razmišlja podobno kot jaz; da mozga o moči vizualnosti. Brž bi povezavo lahko našli v Dnevnikovem dnevniku Direkt ali recimo v Burdinem tedniku Nova. Prodajata se izključno z odmevnimi fotkami in naslovi, saj je celotna štorija v notranjosti neberljiva. Oz povedano po domače - v notranjosti ne piše nič! Podobnost sem opazil še pri Ekipi. Najprej velik naslov, potem pa nič.

Zakaj je temu tako? Ljudje danes pač nimamo časa za prebiranje raznoraznih čtiv. Dovolj nam pove že slika in velik naslov. To se (danes) prodaja. Kaj notri piše tako ni pomembno. Dovolj je, da piše Jurij je peder! Pa bomo pobrali, zagrabili in prodali naprej. Četudi bo Jurij kasneje skušal dokazati, da ni. Ali celo zmagal na sodišču. Ko je enkrat peder je peder. Ni več poti nazaj. Življenje se mu spremeni. Kot denimo Aureliju Juriju, ki nikoli več ne bo župan, niti visok funkcionar v svoji stranki. Bo le en jeben svinger, ki išče mladoletnice na službene stroške. Čeprav je vsem pokazal, da je iz mesa in krvi. Zaznamovani lahko doseže, da se mu medij mora opravičiti. Vendar bo tisto opravičilo komaj berljivo napram “caps lock” naslovu s katerim ti za vedno spremeni življenje.Mnogi omenjeni mediji so zadeli tudi format in globino (število strani). Strani je namreč ravno dovolj, da jih med odmorom ob kavici prelistaš ter časopis zavržeš. Bistveno pa je, da ga kupiš in da zgodbe prodaš naprej. Da ti zleze pod kožo in še kdaj posežeš po njem. To jim vsekakor uspeva, saj sem že sam kupil katero izmed izdaj, čeprav sem vedel da notri ne bo nič pametnega, a kupiš vseeno. Ne stane dosti. Ne pozna se. Drobiž zame, a za založnika oz urednika celo bogastvo.

Nek Direkt ali nekdaj Slovenske novice te lahko brezkompromisno diskriditirajo. Lahko jih greš tožiti, morda tožbo kdaj tudi dobiš. Do takrat pa si zaznamovan. Nikoli te diskriditacije ne izbrišeš s sebe. Oni pa lahko s prodajo ene same številke odplačajo tvoje “bolečine”. Marsikomu so taki mediji trn v peti. Sam jih pozdravljam. Ker “osveščajo” z drugačnimi novicami, sicer pa sami odločamo kaj bomo brali. Morda bi morale biti le kazni za laži in podtikovanja višje in sodno preganjane.

Zakaj to pišem? Gola telesa in beseda seks se dobro prodajajo. Boljše kot frišne žemljice. Vedno so se in vedno se bodo. Ljudje pač padamo na vizualnost. Ta blog je pa ravno pravšnji dokaz.

Citat iz 3SOME: “Seks je kot pizza. Kljub temu, da je slab - je še vedno dober!” ne bo nikoli točen. Seks je namreč boljši od pizze!